Trinajsti amandma ameriške ustave: odprava suženjstva (1865)
Trinajsti amandma je bil amandma k ustavi Združenih držav, s katerim je bilo formalno odpravljeno suženjstvo v Združenih državah. Ratifikacija je bila zaključena 6. decembra 1865, ob koncu državljanske vojne. Sprejetje amandmaja je podprla večina republikancev v kongresu; glasovanju so se v obeh domovih pridružili tudi le redki demokrati. To je bil eden od amandmajev za obnovo, ki so preoblikovali pravni položaj nekdanjih sužnjev in razširili državljanske svoboščine po koncu vojne.
Besedilo in glavne določbe
Vsebina amandmaja izrecno prepoveduje suženjstvo in prisilno delo: nikakor ne sme biti suženjstva ali prisilnega dela v Združenih državah ali kjer koli pod njihovo jurisdikcijo, razen kot kazen za kaznivo dejanje, za katerega je storilec bil zakonito obsojen. Amandma tudi daje kongresu pooblastilo, da sprejme ustrezne zakonodaje za izvrševanje teh določb.
Učinki in pomen
Praktični pomen trinajstega amandmaja je bil temeljit: odprava suženjstva po zakonodaji Združenih držav je pomenila, da suženjstvo ni bilo več dovoljeno kot institucionalna praksa. Hkrati pa je izgovorjena izjema — dovoljenje prisilnega dela kot kazni za obsojene — v naslednjih desetletjih omogočila zlorabe, kot so sistem kazenskega najema delovne sile, ki so ga uporabljale nekatere južne države za izkoriščanje obsojencev in obvladovanje dela po emancipaciji.
Razmerje do drugih določb ustave in nadaljnji razvoj
Razveljavil je četrti člen, oddelek 2, ustave; klavzulo o pobeglih sužnjih, s čimer je bila ukinjena ustavna podlaga za izročenje ubežnikov v lastništvo. Trinajsti amandma je skupaj s 14. in 15. amandmajem tvoril jedro rekonstrukcije in je omogočil nadaljnje zvezne posege za zaščito državljanskih pravic nekdanjih sužnjev. Kongres je na podlagi pooblastila iz amandmaja sprejel vrsto zakonov, ki so skušali uresničiti njegovo vsebino in preprečiti oblike prisilnega dela oziroma diskriminacije.
Zapletena dediščina
Čeprav je amandma formalno odpravil suženjstvo, je njegova izjema glede prisilnega dela privedla do tega, da se je prisilna uporaba dela v mnogih primerih prepakirala skozi kazensko pravosodje. Poleg tega so v praksi nasledila desetletja segregacije, sistematične omejitve volilne pravice in gospodarske oviranosti, zato je bil amandma šele prvi korak v daljšem procesu prizadevanj za enakopravnost.
Zaključek: Trinajsti amandma predstavlja ključni preobrat v ameriški ustavni zgodovini — odpravil je suženjstvo kot pravno institucijo, hkrati pa odprl tudi prostor za nove pravne in družbene izzive, ki so zahtevali nadaljnje institucionalne spremembe v naslednjih desetletjih.
Besedilo
Oddelek 1. V Združenih državah Amerike ali kjer koli pod njihovo jurisdikcijo ne sme obstajati niti suženjstvo niti neprostovoljna služba, razen kot kazen za zločin, za katerega je bila stranka ustrezno obsojena.
Oddelek 2. Kongres je pristojen za izvajanje tega člena z ustrezno zakonodajo.
Zgodovina
Pred državljansko vojno je ustava dovoljevala suženjstvo. Vendar so si številne skupine prizadevale za odpravo suženjstva v ZDA. Te skupine so se leta 1856 preoblikovale v republikansko stranko in leta 1860 z izvolitvijo Abrahama Lincolna prevzele oblast.
Leta 1863 je Lincoln izdal Razglas o osvoboditvi, ki je osvobodil sužnje le v nekaterih delih Združenih držav in dejansko ni razglasil suženjstva za nezakonito.
Ob koncu državljanske vojne so republikanci, ki so nadzorovali kongres, vložili amandma, s katerim je suženjstvo postalo nezakonito (protizakonito) v vseh delih Združenih držav. (Da bi se sprememba lahko uresničila, jo morata najprej sprejeti senat in predstavniški dom Združenih držav Amerike, nato pa še tri četrtine zakonodajnih teles zveznih držav.) Spremembo so sprejele tri četrtine zveznih držav, zakon pa je začel veljati konec leta 1865.
Galerija fotografij
· Za ogled podrobnosti o nalepki se pomaknite nad vsako fotografijo
· 
Zemljevid, na katerem so države, v katerih so bili sužnji, označene s črno barvo, sužnjelastništvo pa se je širilo proti zahodu (1847)
· 
Predsednik Lincoln leta 1861
· 
Sužnji, ki delajo na plantaži, okoli leta 1862-1863
· 
Lincolnova Razglasitev osvoboditve je osvobodila sužnje le v rdečih državah na tem zemljevidu. Za sužnje v modrih državah ni veljala (1863)
· 
Znana fotografija sužnja z brazgotinami od številnih bičanj; Louisiana, 1863
· 
Poslovanje trgovca s sužnji v Atlanti, Georgia (1864)
· 
Poslanci parlamenta praznujejo ob sprejetju 13. amandmaja (1865)
· 
Originalni 13. amandma v Nacionalnem arhivu ZDA, ki ga je podpisal predsednik Lincoln (1865)
· 
Dva otroka, nekdanja sužnja, osvobojena s 13. amandmajem (okoli leta 1870)
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je trinajsti amandma?
O: Trinajsti amandma je amandma k ameriški ustavi, ki je odpravil suženjstvo v Združenih državah Amerike.
V: Kdaj je bil sprejet trinajsti amandma?
O: Trinajsti amandma je bil sprejet 6. decembra 1865 ob koncu državljanske vojne.
V: Ali so trinajsti amandma podprli tudi demokrati?
O: Le peščica demokratov je podprla trinajsti amandma v obeh zbornicah kongresa.
V: Kaj so bili amandmaji o obnovi?
O: Rekonstrukcijski amandmaji so številni amandmaji k ustavi Združenih držav, ki so bili sprejeti v obdobju obnove po državljanski vojni.
V: Kaj je trinajsti amandma razveljavil?
O: Trinajsti amandma je razveljavil člen 4, oddelek 2 ustave; klavzulo o pobeglih sužnjih.
V: Kaj je bila klavzula o pobeglih sužnjih?
O: Klavzula o pobeglih sužnjih je bila določba v ustavi, ki je določala, da če suženj pobegne v svobodno državo, še vedno velja za sužnja in ga je treba vrniti lastniku.
V: Zakaj je trinajsti amandma pomemben?
O: Trinajsti amandma je pomemben, ker je odpravil suženjstvo v Združenih državah in pomagal zagotoviti, da je vsem posameznikom zagotovljena pravica do svobode.
