Ustava Združenih držav Amerike

Členi ustave

Ob podpisu leta 1787 je imela ustava preambulo in sedem glavnih delov, imenovanih členi.

Preambula

V preambuli je navedeno:

Mi, ljudstvo Združenih držav Amerike, da bi oblikovali popolnejšo Unijo, vzpostavili pravičnost, zagotovili notranji mir, poskrbeli za skupno obrambo, spodbujali splošno blaginjo in zagotovili blagoslove svobode sebi in svojim potomcem, odrejamo in določamo to ustavo za Združene države Amerike.

Preambula ni zakon. V njej so navedeni razlogi za pisanje ustave. Preambula je eden najbolj znanih delov ustave. Prve tri besede "Mi, ljudstvo" so zelo pogosto uporabljene. Šest namenov, ki so našteti, so cilji ustave.

Zakonodajna pristojnost

Prvi člen določa, da bo ameriški kongres (zakonodajna veja oblasti) sprejemal zakone za Združene države. Kongres ima dva dela, imenovana "domova": predstavniški dom Združenih držav Amerike in senat Združenih držav Amerike. Ta člen določa, kdo je lahko izvoljen v vsak del kongresa in kako se izvoli.

Predstavniški dom sestavljajo člani, ki jih izvolijo prebivalci posameznih zveznih držav. Število članov iz posamezne države je odvisno od tega, koliko ljudi tam živi. Vsak član predstavniškega doma je izvoljen za dve leti.

Senat ima iz vsake zvezne države dva člana, imenovana senatorja, ne glede na število prebivalcev. Vsak senator je izvoljen za šest let. Prvotna ustava je dovoljevala, da so senatorje izbirali državni zakonodajalci, vendar je bilo to kasneje spremenjeno s sedemnajstim amandmajem.

Prvi člen določa tudi, kako bo kongres opravljal svoje delo in kakšne zakone lahko sprejema. Navedene so nekatere vrste zakonov, ki jih kongres in zvezne države ne smejo sprejemati.

Prvi člen določa tudi pravila, na podlagi katerih lahko kongres obtoži in odstavi predsednika, podpredsednika, sodnike in druge državne uradnike.

Izvršilna oblast

Drugi člen določa, da predsednik, podpredsednik in izvršni uradi (izvršna veja oblasti) izvajajo zakone, ki jih je sprejel kongres. V tem členu je navedeno, kako se izvolita predsednik in podpredsednik ter kdo je lahko izvoljen v te urade. Predsednika in podpredsednika za štiri leta izvoli poseben volilni kolegij, ki ga izberejo zvezne države. Podpredsednik prevzame funkcijo predsednika, če predsednik umre, odstopi ali ne more opravljati svoje funkcije.

Drugi člen tudi določa, da je predsednik vrhovni poveljnik vojske Združenih držav Amerike. Lahko sklepa pogodbe z drugimi državami, vendar jih morata odobriti dve tretjini senata. Imenuje sodnike, veleposlanike in druge uradnike, vendar mora tudi ta imenovanja odobriti senat. Predsednik lahko tudi vloži veto na zakone. Vendar lahko kongres veto odpravi in zakon vseeno sprejme.

Sodna oblast

V tretjem členu je navedeno, da bo obstajal sodni sistem (sodna veja oblasti), ki vključuje vrhovno sodišče. Člen pravi, da lahko kongres odloči, katera zvezna sodišča, poleg vrhovnega, so potrebna.

V tretjem členu je navedeno, o katerih vrstah "zadev in sporov" lahko odločajo ta sodišča. Prav tako zahteva sojenje pred porotnim sodiščem v vseh kazenskih zadevah in opredeljuje kaznivo dejanje izdajstva.

Pristojnosti in omejitve držav

Četrti člen govori o državah. Pravi, da morajo vse države dati "polno vero in zaupanje" zakonom drugih držav. Prav tako pravi, da morajo vlade držav obravnavati državljane drugih držav enako pravično kot svoje državljane in da morajo aretirane osebe poslati nazaj, če so bile v drugi državi obtožene kaznivega dejanja in so pobegnile.

V četrtem členu je tudi navedeno, da lahko kongres ustanovi nove države. Leta 1787 je bilo le 13 držav. Zdaj je 50 Združenih držav Amerike. Pravi, da lahko kongres sprejme pravila za zvezno lastnino in upravlja ozemlja, ki še niso postala zvezne države. Četrti člen pravi, da morajo Združene države poskrbeti, da ima vsaka država republikansko obliko vladavine, ter zaščititi države pred vdori in nasiljem.

Postopek spreminjanja

V petem členu sta določena dva načina za dopolnitev ali spremembo ustave.

1. Kongres lahko napiše spremembo, če se s tem strinjata dve tretjini poslancev v obeh domovih.
2. Vlade zveznih držav lahko skličejo konvencijo, da napišejo spremembe, čeprav se to ni zgodilo že od leta 1787.

Vse spremembe, ki jih napiše kongres ali konvencija, je treba poslati v potrditev državnim zakonodajalcem ali državnim konvencijam. Kongres odloči, ali bo spremembo poslal zakonodajnim telesom ali konvencijam. Da sprememba postane del ustave, jo morajo odobriti tri četrtine držav.

Z amandmajem je mogoče spremeniti kateri koli del ustave, razen enega - noben amandma ne more spremeniti pravila, da ima vsaka država enako število senatorjev v senatu Združenih držav Amerike.

Zvezna pristojnost

Šesti člen pravi, da so ustava ter zakoni in pogodbe Združenih držav višji od vseh drugih zakonov. Prav tako pravi, da morajo vsi zvezni in državni uradniki priseči, da bodo "podpirali" ustavo.

Ratifikacija

Sedmi člen določa, da se nova vlada v skladu z ustavo ne bo začela, dokler je ne potrdijo konvencije v vsaj devetih državah.

Spremembe

Od leta 1787 je kongres napisal 33 sprememb ustave, vendar so jih države ratificirale le 27.

Prvih deset amandmajev se imenuje Listina pravic. O njih so razpravljali na ustavni konvenciji leta 1787, vendar sta jih šele leta 1791 ratificirali dve tretjini držav. Vseh teh deset dodatkov ali sprememb je omejilo moč zvezne vlade. To so:

Številka	Leto	Opis
1.	1791	Kongres mora zaščititi pravice do svobode govora, tiska, zbiranja in peticije. Kongres ne sme ustvariti nacionalne religije.
2.	1791	"Dobro urejena milica je nujna za varnost svobodne države, zato se ljudem ne sme kršiti pravica do posedovanja in nošenja orožja." - Ljudje imajo pravico do posedovanja in nošenja orožja, kot so pištole.
3.	1791	Vlada ne more poslati vojakov v zasebne domove brez dovoljenja lastnikov.
4.	1791	Vlada ne more dobiti naloga za aretacijo osebe ali preiskavo njenega premoženja, če ne obstaja "verjeten razlog" za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje.
5.	1791	Vlada ne more soditi osebi za hudo kaznivo dejanje, dokler velika porota ne napiše obtožnice. Če je oseba na sojenju spoznana za nedolžno, ji ni mogoče ponovno soditi za isto kaznivo dejanje. Vlada mora pred kaznovanjem osebe ali odvzemom njenega premoženja ravnati v skladu z zakonom. Osebi, ki se ji sodi zaradi kaznivega dejanja, na sodišču ni treba pričati proti sebi.
6.	1791	Vsaka oseba, ki je obtožena kaznivega dejanja, bi morala imeti pravico do hitrega sojenja pred porotnim sodiščem. Ta oseba ima lahko med sojenjem odvetnika. Povedati ji je treba, česa je obtožena. Oseba lahko zasliši priče, ki pričajo proti njej, in pridobi svoje priče, da pričajo.
7.	1791	V civilnih zadevah je potrebno sojenje pred poroto.
8.	1791	Vlada ne sme zahtevati previsoke varščine ali denarne kazni ali kakršnega koli krutega in nenavadnega kaznovanja.
9.	1791	Seznam pravic posameznika v ustavi in Listini pravic ne vključuje vseh pravic ljudstva in držav.
10.	1791	Vse, česar ustava ne določa, da lahko stori kongres, je treba prepustiti zveznim državam ali ljudem.

Po Listini o pravicah je bilo v različnih obdobjih sprejetih še 17 sprememb ustave.

Številka	Leto	Opis
11.	1795	Državljani ne morejo tožiti držav na zveznih sodiščih. Obstaja nekaj izjem.
12.	1804	Spremenil je način izvolitve predsednika in podpredsednika.
13.	1865	Ukinitev suženjstva v Združenih državah Amerike.
14.	1868	Vsaka oseba, rojena v ZDA, je državljan. Države morajo upoštevati ustrezen sodni postopek, preden državljanu odvzamejo pravice ali lastnino.
15.	1870	Volilne pravice državljanom ni mogoče odvzeti zaradi rase, barve kože ali zato, ker so bili nekoč sužnji.
16.	1913	Kongres lahko uvede davek na dohodek.
17.	1913	Ljudje bodo izvolili senatorje. Pred tem so senatorje volili državni zakonodajalci.
18.	1919	Sprejel je zakon o prepovedi pitja alkohola, imenovan prohibicija.
19.	1920	Ženskam je dal volilno pravico.
20.	1933	Spremenil je dneve za zasedanja kongresa in začetek predsednikovega mandata.
21.	1933	Končal je veljati zakon o prepovedi iz osemnajstega amandmaja. Države lahko sprejemajo zakone o uporabi alkohola v posameznih državah.
22.	1951	Posameznik je lahko za predsednika izvoljen največ dvakrat.
23.	1961	Ljudem v okrožju Columbia je dal pravico voliti predsednika.
24.	1964	Uveljavili so nezakonitost, če mora kdo plačati davek, da ima volilno pravico.
25.	1967	Spreminja, kaj se zgodi, če predsednik umre, odstopi ali ne more opravljati svojega dela. Določa, kaj se zgodi, če podpredsednik umre ali odstopi.
26.	1971	18 let je najnižja starost, pri kateri lahko ljudje volijo.
27.	1992	Omejuje možnosti kongresa, da poveča višino plačila svojim članom.

Sorodne strani

Sorodni dokumenti

• Mayflower Compact
• Temeljni redi Connecticuta
• Massachusetts Body of Liberties
• Angleška listina o pravicah
• Federalistični dokumenti
• Listina o pravicah Združenih držav Amerike

Sorodni avtorji

• Alexander Hamilton
• Gouverneur Morris
• John Jay
• James Madison
• John Marshall
• Thomas Paine