14. amandma k ustavi ZDA (1868): državljanske pravice in enako varstvo
Štirinajsti amandma (1868): temelj državljanskih pravic in enakega varstva zakonov v ZDA — zgodovinski spopadi, vplivne sodbe in trajna sprememba ustave.
Štirinajsti amandma (amandma XIV) k ustavi Združenih držav Amerike je bil sprejet 9. julija 1868. Bil je eden od amandmajev za obnovo in je bil sprejet predvsem kot odgovor na pravne in politične posledice ameriške državljanske vojne ter odpravo suženjstva. Sprememba se osredotoča na državljanske pravice in enako varstvo zakonov, pri čemer je njen cilj bil zagotoviti temeljne pravice nekdanjim sužnjam in preprečiti zakonsko diskriminacijo držav.
Ključne določbe
- Prva točka (Section 1) uvaja tri bistvene norme: klavzulo o državljanstvu (navaja, da so vsi rojeni ali naturalizirani v ZDA državljani ZDA in države, v kateri prebivajo), Privileges or Immunities Clause (pravice državljanov), Due Process Clause (zabranjuje odvzem življenja, svobode ali premoženja brez zakonitega postopka) in Equal Protection Clause (zagotavlja enako varstvo zakonov).
- Druga točka (Section 2) ureja razmerje predstavništva v Kongresu in je vsebovala določila o zmanjšanju zastopstva držav, ki onemogočajo volilno pravico belim moškim državljanom v določeni starosti (to je bilo zgodovinsko povezano z vprašanji volilne udeležbe po državljanski vojni).
- Tretja točka (Section 3) izključuje osebe, ki so pred tem prisegle na podporo Ustave in so sodelovale v uporu ali podpori ustanovitvi Konfederacije, iz zasedanja zveznih ali državnih uradov, razen če Kongres z dvotretjinsko večino ne razveljavi te izključitve.
- Četrta točka (Section 4) potrjuje veljavnost javnega dolga Združenih držav in prepoveduje poplačilo ali priznanje dolga Konfederacije.
- Peta točka (Section 5) daje Kongresu pooblastilo, da izvršuje in uresničuje določbe amandmaja z ustreznimi zakoni.
Zgodovinski kontekst in ratifikacija
Štirinajsti amandma je nastal v času Rekonstrukcije, ko je zvezna vlada skušala urediti pravni položaj in politične pravice nekdanjih sužnjev ter okrepitev nacionalne oblasti nad državami, ki so pred tem pripadale Konfederaciji. Južne države so bile pogosto prisiljene ratificirati amandma, da bi si pridobile ponovno zastopstvo v kongresu, kar je prispevalo k napetostim in občutku prisilne ureditve v južnih državah. Amandma je bil in ostaja predmet političnih in pravnih sporov glede razširjenosti zveznih pooblastil in ravnovesja med državo in federacijo.
Vpliv na sodno prakso
Štirinajsti amandma je postal temelj številnih odločitev Vrhovnega sodišča ZDA in je ključna pravna podlaga za širjenje varstva posameznikov pred državami. Nekatere pomembne sodne teme in primeri vključujejo:
- Inkorporacija Listine o pravicah — zlasti s pomočjo Due Process Clause je Vrhovno sodišče postopoma uporabljalo mnoge določbe Listine o pravicah tudi proti državam (t. i. selektivna inkorporacija).
- Rana sodna praksa, kot so Slaughter-House Cases (1873) in Plessy v. Ferguson (1896), je omejila učinkovanje nekaterih klavzul amandmaja, vendar so kasnejše odločitve, na primer Brown v. Board of Education (1954), uporabile Equal Protection Clause za razveljavitev segregacije v javnih šolah.
- Amandma je bil uporabljen kot podlaga za odločitve o osebnih svoboščinah in enakih pravicah, vključno z zadevami, kot sta Roe proti Wadu (1973), ki je uporabila varstvo osebne svobode (due process) pri vprašanjih reproduktivnih pravic, in Bush proti Goru (2000), kjer je bila v razpravah uporabljena Equal Protection Clause. V novem času je Equal Protection Clause igrala osrednjo vlogo tudi pri priznanju pravic istospolnih parov v sodbi Obergefell v. Hodges (2015).
Spori in sodobni pomen
Štirinajsti amandma ostaja eden najbolj spornih delov ustave, ker prinaša moč zvezne oblasti za varstvo državljanskih pravic pred državami. Zastopniki širšega zavezovanja zvezne oblasti ga vidijo kot ključno orodje za odpravo diskriminacije in varstvo temeljnih svoboščin. Kritiki opozarjajo na tveganje prenosa prevelike zakonodajne in sodne moči na zvezni nivo ter na težave pri definiranju meja med "selktivno inkorporacijo" in samostojnostjo držav.
Ker daje Section 5 Kongresu pooblastilo za uveljavljanje določb amandmaja, je ta tudi temelj za sprejemanje zveznih protidiskriminacijskih zakonov in programov za uveljavitev državljanskih pravic. Hkrati so nekatere klavzule (npr. Privileges or Immunities) ostale manj razvite zaradi zgodnjih sodnih odločitev, zaradi česar je interpretacija ostala predmet dolgotrajnih pravnih in akademskih razprav.
Zaključek
Štirinajsti amandma je revulucioniral ameriško ustavno pravo s tem, da je formalno zagotovil državljanstvo in položaj temeljnih pravic za vse rojene ali naturalizirane v ZDA ter uvedel načelo enakega varstva zakonov. Njegov pomen se kaže v številnih prelomnih sodnih odločitvah in zakonodajnih ukrepih, ki so v naslednjih stoletjih oblikovali sodobno razumevanje državljanskih in ustavnih pravic v Združenih državah.
Predstavnik John A. Bingham iz Ohia, glavni avtor (oblikovalec) štirinajste spremembe
Povzetek
Ob koncu državljanske vojne je Abraham Lincoln osvobodil sužnje. Težava je bila v tem, da za to ni zaprosil kongresa. Kongres ni sprejel zakona o osvoboditvi sužnjev. V nekaterih državah je bilo suženjstvo še vedno prisotno. Trinajsti amandma je osvobodil sužnje. Zakon je bil sprejet konec leta 1865. Tri leta pozneje je štirinajsti amandma zagotovil državljanske pravice. V tem obdobju so kongres obvladovali republikanci. Osvobojenim sužnjem so želeli zagotoviti polno državljanstvo. Zavedali pa so se tudi, da bi z državljanskimi pravicami črncev odprli vrata volilni pravici žensk. To bi privedlo do tega, da bi ženske dobile volilno pravico, česar pa kongres ni želel storiti. Če bi bil v spremembo vključen samo prvi del, bi besedilo "vse osebe, rojene ali naturalizirane v Združenih državah Amerike" vključevalo tudi ženske. Zato je bila v drugi oddelek dodana beseda "moški", da bi kongres potrdil spremembo.
Prvo poglavje - državljanstvo
Prvi del štirinajste spremembe je podelil državljanstvo "vsem osebam, rojenim ali naturaliziranim v Združenih državah" in "podvrženim njihovi jurisdikciji". Drugi člen, ki se običajno imenuje klavzula o privilegijih in imunitetah, določa, da so "državljani vsake države upravičeni do vseh privilegijev in imunitet državljanov v več državah". S tem so bili vsi Američani zaščiteni z državljanskimi pravicami po zakonu. Državam prepoveduje, da bi državljanom odrekle življenje, svobodo ali lastnino brez ustreznega sodnega postopka. Države osebam niso smele odreči "enakega varstva zakonov". To je pomenilo, da bodo prvič vsi ljudje deležni enake zaščite ne glede na barvo kože. Zaradi dejstva, da so bile omenjene države, so za to zaščito odgovorne enako kot zvezna vlada. Štirinajsti amandma se v sodnih postopkih navaja pogosteje kot kateri koli drug amandma.
Drugi oddelek - razdelitev
Drugi del je spremenil del prvotne ustave, ki je sužnje štel za tri petine osebe. To je bilo namenjeno določanju, koliko kongresnikov lahko ima posamezna zvezna država (porazdelitev). Drugi oddelek je določil, da se vsak državljan šteje kot ena oseba.
Tretji, četrti in peti oddelek
Tretji del je bil namenjen strogemu obravnavanju pripadnikov Konfederacije, ki so se borili proti Združenim državam Amerike. Za to, da bi voditelji konfederacije lahko ponovno pridobili državljanstvo ali opravljali funkcije, je bilo potrebno dvotretjinsko glasovanje v kongresu. Da bi nekdanji pripadniki konfederacije lahko opravljali zvezne funkcije, so morali prisegati, da bodo spoštovali ustavo. Četrti oddelek je določal, da zvezna vlada ne bo poplačala dolgov Konfederacije. Peti oddelek pomeni to, kar pravi, in sicer, da bo kongres izvajal določbe 14. amandmaja.
Besedilo
Oddelek 1. Vse osebe, ki so rojene ali naturalizirane v Združenih državah in so pod njihovo jurisdikcijo, so državljani Združenih držav in države, v kateri prebivajo. Nobena država ne sme sprejeti ali uveljaviti zakona, ki bi kratil privilegije ali imunitete državljanov Združenih držav; nobena država ne sme nikomur odvzeti življenja, svobode ali lastnine brez ustreznega sodnega postopka; prav tako ne sme nikomur pod svojo jurisdikcijo odreči enakega varstva zakonov.
Oddelek 2. Predstavniki se razdelijo med več držav glede na njihovo število, pri čemer se upošteva celotno število oseb v vsaki državi, razen Indijancev, ki niso obdavčeni. Kadar pa je pravica voliti na volitvah za izbiro elektorjev za predsednika in podpredsednika Združenih držav, predstavnike v kongresu, izvršilne in sodne funkcionarje države ali člane njenega zakonodajnega telesa odvzeta kateremu koli moškemu prebivalcu te države, ki je star enaindvajset let, in državljanom Združenih držav Amerike, ali na kakršen koli način okrnjena, razen zaradi sodelovanja v uporu ali drugem zločinu, se zastopanost v tej državi zmanjša v razmerju, ki ga ima število teh moških državljanov do celotnega števila moških državljanov te države, starih enaindvajset let.
Oddelek 3. Nihče ne sme biti senator ali predstavnik v kongresu, volivec predsednika in podpredsednika ali imeti kakršne koli civilne ali vojaške funkcije v Združenih državah ali v kateri koli državi, če je pred tem kot član kongresa ali uradnik Združenih držav, član zakonodajnega telesa katere koli države ali izvršni ali sodni uradnik katere koli države prisegel, da bo podpiral ustavo Združenih držav, sodeloval v uporu ali vstaji proti njej ali pomagal ali tolažil njene sovražnike. Kongres pa lahko z dvema tretjinama glasov obeh domov odpravi takšno invalidnost.
Oddelek 4. Veljavnost javnega dolga Združenih držav, ki ga dovoljuje zakon, vključno z dolgovi, ki so nastali za izplačilo pokojnin in nagrad za storitve pri zatiranju upora ali uporništva, ni vprašljiva. Vendar niti Združene države niti katera koli država ne sme prevzeti ali plačati nobenega dolga ali obveznosti, nastalih zaradi pomoči pri izgonu ali uporu proti Združenim državam, ali zahtevka za izgubo ali osvoboditev katerega koli sužnja; vsi taki dolgovi, obveznosti in zahtevki so nezakoniti in neveljavni.
Oddelek 5. Kongres je pooblaščen, da z ustrezno zakonodajo uveljavlja določbe tega člena.
Sorodne strani
- Suženjstvo
- Diskriminacija
- Dred Scott proti Sandfordu
- Ameriška državljanska vojna
- Rekonstrukcija Združenih držav Amerike
- Andrew Johnson
- Zakoni Jima Crowa
- Zakon o državljanskih pravicah iz leta 1964
- Zakon o volilnih pravicah iz leta 1965
Vprašanja in odgovori
V: Kdaj je bil sprejet štirinajsti amandma k ustavi Združenih držav Amerike?
O: Štirinajsti amandma je bil sprejet 9. julija 1868.
V: Katera vprašanja so privedla do predloga štirinajstega amandmaja k ustavi Združenih držav Amerike?
O: Predlog štirinajstega amandmaja so povzročila vprašanja, povezana z nekdanjimi sužnji po ameriški državljanski vojni.
V: O čem govori štirinajsti amandma?
O: Štirinajsti amandma govori o državljanskih pravicah in enakem varstvu zakonov.
V: Zakaj je bil štirinajsti amandma zelo sporen?
O: Štirinajsti amandma je bil zelo sporen, ker so ga bile južne države prisiljene ratificirati, da bi ponovno dobile svoje predstavnike v kongresu.
V: Katere prelomne odločitve so temeljile na štirinajstem amandmaju?
O: Štirinajsti amandma je podlaga za prelomne odločitve, kot sta Roe proti Wadu (1972) in Bush proti Goru (2000).
V: Kakšen je pomen štirinajste spremembe?
O: Štirinajsti amandma ostaja najpomembnejši ustavni amandma od sprejetja Listine pravic leta 1791.
V: Zakaj je štirinajsti amandma eden od najbolj spornih delov ustave?
O: Štirinajsti amandma je eden od najbolj spornih delov ustave, ker obravnava državljanske pravice in enako varstvo zakonov.
Iskati