Štirinajsti amandma k ustavi Združenih držav Amerike

Povzetek

Ob koncu državljanske vojne je Abraham Lincoln osvobodil sužnje. Težava je bila v tem, da za to ni zaprosil kongresa. Kongres ni sprejel zakona o osvoboditvi sužnjev. V nekaterih državah je bilo suženjstvo še vedno prisotno. Trinajsti amandma je osvobodil sužnje. Zakon je bil sprejet konec leta 1865. Tri leta pozneje je štirinajsti amandma zagotovil državljanske pravice. V tem obdobju so kongres obvladovali republikanci. Osvobojenim sužnjem so želeli zagotoviti polno državljanstvo. Zavedali pa so se tudi, da bi z državljanskimi pravicami črncev odprli vrata volilni pravici žensk. To bi privedlo do tega, da bi ženske dobile volilno pravico, česar pa kongres ni želel storiti. Če bi bil v spremembo vključen samo prvi del, bi besedilo "vse osebe, rojene ali naturalizirane v Združenih državah Amerike" vključevalo tudi ženske. Zato je bila v drugi oddelek dodana beseda "moški", da bi kongres potrdil spremembo.

Prvo poglavje - državljanstvo

Prvi del štirinajste spremembe je podelil državljanstvo "vsem osebam, rojenim ali naturaliziranim v Združenih državah" in "podvrženim njihovi jurisdikciji". Drugi člen, ki se običajno imenuje klavzula o privilegijih in imunitetah, določa, da so "državljani vsake države upravičeni do vseh privilegijev in imunitet državljanov v več državah". S tem so bili vsi Američani zaščiteni z državljanskimi pravicami po zakonu. Državam prepoveduje, da bi državljanom odrekle življenje, svobodo ali lastnino brez ustreznega sodnega postopka. Države osebam niso smele odreči "enakega varstva zakonov". To je pomenilo, da bodo prvič vsi ljudje deležni enake zaščite ne glede na barvo kože. Zaradi dejstva, da so bile omenjene države, so za to zaščito odgovorne enako kot zvezna vlada. Štirinajsti amandma se v sodnih postopkih navaja pogosteje kot kateri koli drug amandma.

Drugi oddelek - razdelitev

Drugi del je spremenil del prvotne ustave, ki je sužnje štel za tri petine osebe. To je bilo namenjeno določanju, koliko kongresnikov lahko ima posamezna zvezna država (porazdelitev). Drugi oddelek je določil, da se vsak državljan šteje kot ena oseba.

Tretji, četrti in peti oddelek

Tretji del je bil namenjen strogemu obravnavanju pripadnikov Konfederacije, ki so se borili proti Združenim državam Amerike. Za to, da bi voditelji konfederacije lahko ponovno pridobili državljanstvo ali opravljali funkcije, je bilo potrebno dvotretjinsko glasovanje v kongresu. Da bi nekdanji pripadniki konfederacije lahko opravljali zvezne funkcije, so morali prisegati, da bodo spoštovali ustavo. Četrti oddelek je določal, da zvezna vlada ne bo poplačala dolgov Konfederacije. Peti oddelek pomeni to, kar pravi, in sicer, da bo kongres izvajal določbe 14. amandmaja.

Besedilo

Oddelek 1. Vse osebe, ki so rojene ali naturalizirane v Združenih državah in so pod njihovo jurisdikcijo, so državljani Združenih držav in države, v kateri prebivajo. Nobena država ne sme sprejeti ali uveljaviti zakona, ki bi kratil privilegije ali imunitete državljanov Združenih držav; nobena država ne sme nikomur odvzeti življenja, svobode ali lastnine brez ustreznega sodnega postopka; prav tako ne sme nikomur pod svojo jurisdikcijo odreči enakega varstva zakonov.

Oddelek 2. Predstavniki se razdelijo med več držav glede na njihovo število, pri čemer se upošteva celotno število oseb v vsaki državi, razen Indijancev, ki niso obdavčeni. Kadar pa je pravica voliti na volitvah za izbiro elektorjev za predsednika in podpredsednika Združenih držav, predstavnike v kongresu, izvršilne in sodne funkcionarje države ali člane njenega zakonodajnega telesa odvzeta kateremu koli moškemu prebivalcu te države, ki je star enaindvajset let, in državljanom Združenih držav Amerike, ali na kakršen koli način okrnjena, razen zaradi sodelovanja v uporu ali drugem zločinu, se zastopanost v tej državi zmanjša v razmerju, ki ga ima število teh moških državljanov do celotnega števila moških državljanov te države, starih enaindvajset let.

Oddelek 3. Nihče ne sme biti senator ali predstavnik v kongresu, volivec predsednika in podpredsednika ali imeti kakršne koli civilne ali vojaške funkcije v Združenih državah ali v kateri koli državi, če je pred tem kot član kongresa ali uradnik Združenih držav, član zakonodajnega telesa katere koli države ali izvršni ali sodni uradnik katere koli države prisegel, da bo podpiral ustavo Združenih držav, sodeloval v uporu ali vstaji proti njej ali pomagal ali tolažil njene sovražnike. Kongres pa lahko z dvema tretjinama glasov obeh domov odpravi takšno invalidnost.

Oddelek 4. Veljavnost javnega dolga Združenih držav, ki ga dovoljuje zakon, vključno z dolgovi, ki so nastali za izplačilo pokojnin in nagrad za storitve pri zatiranju upora ali uporništva, ni vprašljiva. Vendar niti Združene države niti katera koli država ne sme prevzeti ali plačati nobenega dolga ali obveznosti, nastalih zaradi pomoči pri izgonu ali uporu proti Združenim državam, ali zahtevka za izgubo ali osvoboditev katerega koli sužnja; vsi taki dolgovi, obveznosti in zahtevki so nezakoniti in neveljavni.

Oddelek 5. Kongres je pooblaščen, da z ustrezno zakonodajo uveljavlja določbe tega člena.

Sorodne strani

• Suženjstvo
• Diskriminacija
• Dred Scott proti Sandfordu
• Ameriška državljanska vojna
• Rekonstrukcija Združenih držav Amerike
• Andrew Johnson
• Zakoni Jima Crowa
• Zakon o državljanskih pravicah iz leta 1964
• Zakon o volilnih pravicah iz leta 1965