Konfederativne države Amerike (CSA): nastanek, potek in razpad
Konfederativne države Amerike (CSA): zgodba o nastanku, ključnih bitkah, članicah in razpadu med ameriško državljansko vojno — poglobljen zgodovinski pregled.
Včasih se imenuje CSA, za druge uporabe glej CSA.
Konfederativne države Amerike (CSA) so bile kratkotrajna država oziroma vlada, ki je med ameriško državljansko vojno obstajala na jugu ZDA. Leta 1861 so jo ustanovile prvotno sedem južnih držav, v katerih je bilo suženjstvo zakonito, potem ko je bil Abraham Lincoln izvoljen za predsednika ZDA, vendar še pred nastopom njegovega mandata. Te prvotne države so bile:
Po začetku vojaških spopadov so se jim pridružile še Virginija, Arkansas, Tennessee in Severna Karolina. Prvo glavno mesto Konfederacije je bilo Montgomery v Alabami, kasneje pa je večino vojne služil kot glavno mesto Richmond v Virginiji.
Nastanek in vzroki
Glavni razlogi za odcepitve in ustanovitev Konfederacije so bili konflikt glede suženjstva, gospodarske razlike med industrijskim severom in agrarnim jugom ter vprašanja pravic držav v zvezi z zvezno oblastjo. Južne države so se bali, da bo zmagovalec predsedniških volitev, Abraham Lincoln, ogrozil njihov način življenja in gospodarstvo, ki je temeljilo na plantažnem kmetijstvu in prisilnem delu sužnjev. Odcepitev so južne države formalno razglasile pred začetkom mandata Lincolna, kar je vodilo do ustanovitve Konfederacije kot posamične vlade držav, ki so se želele odtrgati od Unije.
Organizacija in vlada
Vlada Konfederacije je bila v mnogem podobna vladi Združenih držav Amerike. Ustava konfederacije je bila podobna ustavi Združenih držav Amerike, vendar je dala večjo vlogo pravicam držav in posebej varovala in legitimirala suženjstvo temnopoltih prebivalcev. Za predsednika Konfederacije je bil izbran Jefferson Davis, za podpredsednika pa Alexander Stephens. Kot predsednik je Davis vodil tudi izvršno politiko in imel kabinet svetovalcev. Konfederacija je sprejela lastne zakone, imenovala vojaške poveljnike in uvedla tudi sisteme za pobiranje davkov ter prisilno služenje v vojski (konfederacijski nabor).
Vojaški potek
Konflikt se je odprl z napadom Konfederacije na federalno utrdbo Fort Sumter v Charlestonu v Južni Karolini, kar je sprožilo obsežno ameriško državljansko vojno (1861–1865). Vojna je vključevala nekatere najkrvavejše bitke v zgodovini ZDA, med najpomembnejšimi so bitke pri Bull Run/Manassasu, Antietamu, Fredericksburgu, Chancellorsvillu, Gettysburgu in Vicksburgu ter kampanja na reki Šenandoah in Shermanov pohod proti morju. Pomembni konfederacijski vojskovodje so bili generali kot sta Robert E. Lee in Thomas "Stonewall" Jackson; med pomembnimi voditelji Unije pa Ulysses S. Grant in William T. Sherman.
Konfederacija je sprva dosegla nekaj pomembnih zmag in je imela visoko usposobljeno vodstvo ter motivirane oborožene sile, vendar je bila ekonomsko slabše opremljena: trpela je zaradi pomanjkanja industrijskih zmogljivosti, omejenih zalog streliva in orožja, ter pomorskih blokad, ki jih je uvedla Unija. Blokada južnih pristanišč je močno ovirala izvoz bombaža in uvoz vojaške opreme, kar je prispevalo k hiperinflaciji in gospodarskemu propadu v zadnjih letih vojne.
Suženjstvo in politični koraki med vojno
Med vojno je predsednik Lincoln leta 1863 izdal Emancipation Proclamation (proglas o emancipaciji), s katerim je razglasil osvoboditev sužnjev v državah, ki so bile še v odcepitvi. Čeprav je bil ta ukrep omejen v svoji neposredni pravni moči, je imel velik politični in moralni pomen ter spremenil naravo vojne v boj tudi za konec suženjstva. Po kapitulaciji Konfederacije je 13. amandma k ustavi ZDA (1865) dokončno prepovedal suženjstvo po vsej Uniji.
Mednarodno priznanje
Vprašanje, ali bi tuje države priznale Konfederacijo, je bilo ključno. Čeprav so nekatere britanske in francoske trgovske družbe prodajale ladje in material (npr. gradnja blokadnih prelomnikov), nobena država ni uradno priznala Konfederacije kot suverene države. Unija je vztrajala pri tem, da so odcepitve nezakonite in da države ostajajo del Združenih držav Amerike.
Razpad Konfederacije in posledice
Po večletnem spopadanju so sile Unije postopoma pridobivale prednost na poljih in v strateških mestih. Leta 1865 je, po nizih porazov in obkolitvi glavnih vojaških sil, Konfederacija začela razpadati. Ko so se konfederacijske sile predale, je Konfederacija de facto prenehala obstajati in državljanska vojna se je končala. Proces ponovne vključitve nekdanjih konfederacijskih držav v Unijo, imenovan Rekonstrukcija Združenih držav, je trajal do leta 1877 in je vključeval vojaško zasedbo, sprejem novih ustav ter prizadevanja za pravice osvobojenih Afroameričanov — proces, ki je bil sporen in je imel daljnosežne politične in družbene posledice.
Število žrtev vojne je bilo izjemno visoko; ocenjuje se, da je umrlo okoli 620.000 do 750.000 vojakov ter nešteto ranjenih in civilnih žrtev, kar je eno najvišjih človeških izgubljenih v ameriški zgodovini.
Dediščina in sporazumevanje
Vprašanje, ali so Konfederacijske države Amerike kdaj bile dejanska država, je predmet zgodovinskih razprav. Vlada Unije nikoli ni priznala Konfederacije kot legitimen zvezek držav. Po vojni so se pojavile različne interpretacije dogodkov; na jugu se je razvil t. i. »Lost Cause« mit, ki je romantiziral konfederacijsko zadevo in zmanjšal vlogo suženjstva kot vzroka vojne. Imena in simboli Konfederacije (kot so zastave, spomeniki in imena ulic) so še dolgo po vojni ostali vir političnih sporov in razprav o rasizmu, spominu in zgodovinski odgovornosti.
Konfederacijo so v pogovornem jeziku pogosto imenovali tudi "jug", "konfederacija" in "Dixie". Njena kratka in nasilna zgodovina je imela trajne učinke na politično, družbeno in rasno strukturo ZDA ter je ena temeljnih tem ameriške zgodovine 19. stoletja.
Temno zelene države so bile Konfederacijske države Amerike, svetlo zelene pa prikazujejo ozemlje, ki je bilo sicer deklarirano, vendar nikoli pod dejanskim nadzorom.
"Zastava s krvjo" - tretja in zadnja zastava konfederacijskih držav Amerike. (4. marec 1865 - in naprej)
Vprašanja in odgovori
V: Kaj so bile Konfederacijske države Amerike?
O: Konfederacijske države Amerike (CSA) so bile kratkotrajna vlada, ki je med ameriško državljansko vojno obstajala na jugu Združenih držav Amerike. Ustanovilo jo je sedem južnih držav, v katerih je bilo suženjstvo zakonito, potem ko je bil Abraham Lincoln izvoljen za predsednika ZDA, vendar še preden je nastopil svoj mandat.
V: Katere so bile države, ki so razglasile odcepitev od Združenih držav Amerike?
O: Južna Karolina, Mississippi, Florida, Alabama, Georgia, Louisiana in Teksas so razglasile odcepitev (neodvisnost) od ZDA. Po začetku vojne so se jim pridružile Virginija, Arkansas, Tennessee in Severna Karolina.
V: Kje so bila glavna mesta držav CSA?
O: Prva prestolnica Konfederacije je bila Montgomery v Alabami, vendar se je za večino vojne preselila v Richmond v Virginiji.
V: Kakšna je bila vlada CSA v primerjavi z vlado ZDA?
O: Vlada CSA je bila zelo podobna vladi ZDA - njena ustava je bila podobna ameriški, vendar je poudarjala pravice zveznih držav in varovala zasužnjevanje temnopoltih Američanov. Jefferson Davis je bil izbran za predsednika, Alexander Stephens pa za podpredsednika; podobno kot v ZDA je tudi v CSA obstajal kabinet s svetovalci predsednika.
V: Zakaj se Unija ni strinjala z izstopom držav iz nje?
O: Vlada Unije ni želela zapustiti vseh svojih utrdb v tistih državah, ki so se želele odcepiti, da bi lahko oblikovale novo vlado, kar je privedlo do vojne, ko so konfederacijske sile napadle eno od takih utrdb - Fort Sumter v Charlestonu v Južni Karolini - in s tem začele ameriško državljansko vojno, ki je trajala od leta 1861 do 1865.
V: Kaj se je zgodilo po koncu državljanske vojne?
O: Po nekaj smrtonosnih bitkah so sile Unije ponovno prevzele nadzor nad južnimi državami, zaradi česar je Konfederacija razpadla in se je leta 1865 končala državljanska vojna; po njej je bilo suženjstvo povsod v ZDA prepovedano, proces vračanja nekdanjih konfederacijskih držav v Unijo pa se je nadaljeval do leta 1877.
V: Ali je CSA katera koli država kdaj priznala kot neodvisno državo?
O: Nobena država ni uradno priznala CSA kot neodvisne države, čeprav so ji britanska in francoska podjetja prodajala ladje in material; še vedno ni odločeno, ali je CSA sploh kdaj bila država, saj tudi Unija tega ni nikoli izjavila.
Iskati