Konfederacija ameriških držav
Včasih se imenuje CSA, za druge uporabe glej CSA.
Konfederativne države Amerike (CSA) so bile kratkotrajna vlada, ki je med ameriško državljansko vojno obstajala na jugu ZDA. Leta 1861 jo je ustanovilo sedem južnih držav, v katerih je bilo suženjstvo zakonito, potem ko je bil Abraham Lincoln izvoljen za predsednika ZDA, vendar še pred nastopom njegovega mandata. Južna Karolina, Mississippi, Florida, Alabama, Georgia, Louisiana in Teksas so razglasile odcepitev (neodvisnost) od Združenih držav Amerike. Po začetku vojne so se jim pridružile Virginija, Arkansas, Tennessee in Severna Karolina. Prvo glavno mesto Konfederacije je bilo Montgomery v Alabami, vendar je bilo večino vojne glavno mesto Richmond v Virginiji.
Vlada konfederacije je bila zelo podobna vladi Združenih držav Amerike. Ustava konfederacije je bila podobna ustavi Združenih držav Amerike, vendar je poudarjala pravice držav in jasno ščitila zasužnjevanje temnopoltih Američanov. Za predsednika je bil izbran Jefferson Davis, za podpredsednika pa Alexander Stephens. Tako kot v Združenih državah je imel tudi predsednik CSA kabinet svetovalcev.
Vlada Združenih držav (znana tudi kot Unija) se ni strinjala s tem, da bi lahko države odšle in ustanovile novo vlado. Zato vlada Unije ni želela zapustiti vseh svojih utrdb v državah, ki so se želele odcepiti. Vojna se je začela, ko je CSA napadla eno od teh utrdb, Fort Sumter v Charlestonu v Južni Karolini. Ta vojna je znana kot ameriška državljanska vojna in je trajala od leta 1861 do 1865. Po nekaterih najhujših bitkah v zgodovini ZDA so sile Unije postopoma ponovno prevzele nadzor nad južnimi državami. Ko so se konfederacijske sile predale, je Konfederacija razpadla in državljanska vojna se je leta 1865 končala. Po vojni je bilo suženjstvo povsod v ZDA prepovedano. Proces ponovne vključitve držav CSA v Unijo, imenovan Rekonstrukcija Združenih držav, se je nadaljeval do leta 1877.
Še vedno ni odločeno, ali so bile Konfederacijske države Amerike sploh kdaj država. Unija nikoli ni trdila, da je Konfederacija res država. Čeprav so britanska in francoska podjetja Konfederaciji prodajala ladje in material, nobena država uradno ni priznala CSA kot neodvisne države.
CSA so imenovali tudi "jug", "konfederacija" in "Dixie".
Temno zelene države so bile Konfederacijske države Amerike, svetlo zelene pa prikazujejo ozemlje, ki je bilo sicer deklarirano, vendar nikoli pod dejanskim nadzorom.
"Zastava s krvjo" - tretja in zadnja zastava konfederacijskih držav Amerike. (4. marec 1865 - in naprej)
Vprašanja in odgovori
V: Kaj so bile Konfederacijske države Amerike?
O: Konfederacijske države Amerike (CSA) so bile kratkotrajna vlada, ki je med ameriško državljansko vojno obstajala na jugu Združenih držav Amerike. Ustanovilo jo je sedem južnih držav, v katerih je bilo suženjstvo zakonito, potem ko je bil Abraham Lincoln izvoljen za predsednika ZDA, vendar še preden je nastopil svoj mandat.
V: Katere so bile države, ki so razglasile odcepitev od Združenih držav Amerike?
O: Južna Karolina, Mississippi, Florida, Alabama, Georgia, Louisiana in Teksas so razglasile odcepitev (neodvisnost) od ZDA. Po začetku vojne so se jim pridružile Virginija, Arkansas, Tennessee in Severna Karolina.
V: Kje so bila glavna mesta držav CSA?
O: Prva prestolnica Konfederacije je bila Montgomery v Alabami, vendar se je za večino vojne preselila v Richmond v Virginiji.
V: Kakšna je bila vlada CSA v primerjavi z vlado ZDA?
O: Vlada CSA je bila zelo podobna vladi ZDA - njena ustava je bila podobna ameriški, vendar je poudarjala pravice zveznih držav in varovala zasužnjevanje temnopoltih Američanov. Jefferson Davis je bil izbran za predsednika, Alexander Stephens pa za podpredsednika; podobno kot v ZDA je tudi v CSA obstajal kabinet s svetovalci predsednika.
V: Zakaj se Unija ni strinjala z izstopom držav iz nje?
O: Vlada Unije ni želela zapustiti vseh svojih utrdb v tistih državah, ki so se želele odcepiti, da bi lahko oblikovale novo vlado, kar je privedlo do vojne, ko so konfederacijske sile napadle eno od takih utrdb - Fort Sumter v Charlestonu v Južni Karolini - in s tem začele ameriško državljansko vojno, ki je trajala od leta 1861 do 1865.
V: Kaj se je zgodilo po koncu državljanske vojne?
O: Po nekaj smrtonosnih bitkah so sile Unije ponovno prevzele nadzor nad južnimi državami, zaradi česar je Konfederacija razpadla in se je leta 1865 končala državljanska vojna; po njej je bilo suženjstvo povsod v ZDA prepovedano, proces vračanja nekdanjih konfederacijskih držav v Unijo pa se je nadaljeval do leta 1877.
V: Ali je CSA katera koli država kdaj priznala kot neodvisno državo?
O: Nobena država ni uradno priznala CSA kot neodvisne države, čeprav so ji britanska in francoska podjetja prodajala ladje in material; še vedno ni odločeno, ali je CSA sploh kdaj bila država, saj tudi Unija tega ni nikoli izjavila.
