Tretji amandma Ustave ZDA: definicija in pomen prepovedi nastanitve vojakov
Tretji amandma (amandma III) k ustavi Združenih držav Amerike omejuje nastanitev vojakov v zasebnih hišah brez soglasja lastnika. V času miru to prakso popolnoma prepoveduje, v času vojne pa dovoljuje nastanitev le "na način, ki ga predpiše zakon". Sprememba je bila neposreden odziv na zakone o nastanitvi, ki jih je sprejel britanski parlament v času francoske in indijanske vojne ter med ameriško revolucionarno vojno. Ti zakoni so britanski vojski dovoljevali nastanitev vojakov v zasebnih domovih v ameriških kolonijah, kar je v kolonialni Ameriki veljalo za hudo kršitev zasebnosti in lastninske svobode.
Besedilo amandmaja v izvirniku se glasi: "No Soldier shall, in time of peace be quartered in any house, without the consent of the Owner, nor in time of war, but in a manner to be prescribed by law." V slovenskem prevodu: "Nikakor naj se v času miru noben vojak ne nastani v katerikoli hiši brez soglasja lastnika, v času vojne pa le na način, ki ga predpiše zakon." Ta kratek, vendar jasen zapis ščiti svobodo lastnika in svobodo doma kot svetišča pred vojaško prisilo.
Tretji amandma je leta 1789 v kongresu predstavil James Madison kot del Listine pravic Združenih držav Amerike, predvsem kot odgovor na nasprotovanje antifederalistov novi ustavi. Kongres je spremembo državam predlagal 28. septembra 1789, potrebne tri četrtine držav pa so ga ratificirale do 15. decembra 1791. Državni sekretar Thomas Jefferson je 1. marca 1792 uradno napovedal sprejetje spremembe.
Ker so takšne prisile – nastanitev vojakov v zasebnih domovih – eden od neposrednih vzrokov za revolucijo, tretji amandma odraža zgodovinski strah pred stalnimi vojaškimi silami, ki bi kršile pravice državljanov. Hkrati jasno ločuje med pristojnostmi zakonodaje (ki lahko določi način nastanitve v vojni) in temeljno pravico do nedotakljivosti doma v miru.
Tretji amandma je v praksi ena najmanj spornih določb v ustavi in je redko predmet sodnih sporov. American Bar Association in drugi pravni komentatorji so ga pogosto opisali kot ustavno zanimivost oziroma "redko uporabljeno" določilo. Kljub redkosti primerov so v zgodovini ZDA obstajale situacije, ko je bilo vprašanje nastanitve vojakov predmet polemik ali obtožb o kršitvah: primeri segajo od vojne leta 1812 in ameriške državljanske vojne do dogodkov med drugo svetovno vojno na Aleutijskih otokih, kjer so bile lokalne skupnosti izpostavljene posegom vojaških oblasti.
V sodni praksi je sicer malo primerov, ki bi tretji amandma postavili v ospredje. Ena bolj znanih zveznih sodnih zadev v moderni dobi je bila Engblom v. Carey (2. cirkulacija, 1982), kjer je sodni senat obravnaval nastanitev pripadnikov Narodne garde v stanovanjih zaporskih uslužbencev med stavko. Sodišče je ocenilo, da se pojem "vojak" lahko nanaša tudi na pripadnike Narodne garde in da tretji amandma lahko zavezuje tudi državne oblasti (prek 14. amandmaja), kar je pokazalo, da amandma ni povsem brez pravnega učinka. Kljub temu so uspešne sodne tožbe zaradi kršitev tretjega amandmaja izjemno redke in običajno ne vodijo do velikih precedenčnih odločitev vrhovnega sodišča.
Pravna razlaga amandmaja zajema nekaj ključnih vprašanj:
- Kaj pomeni "vojak"? V sodni praksi so kot vojaške sile opredeljeni tudi pripadniki Narodne garde in podobne organizacije, kadar nastopajo v vojaški ali izvršilni vlogi.
- Velja amandma proti zvezni in državnim oblastem? Nekatera zvezna sodišča so sprejela mnenje, da se tretji amandma nanaša tudi na države skozi 14. amandma, čeprav vrhovno sodišče ZDA doslej ni sprejelo odločbe, ki bi to dokončno potrdila kot splošno zavezujoč precedens.
- Katere pravne sankcije so mogoče? Čeprav amandma ne določa posebnih kaznovalnih ukrepov, bi morebitna kršitev verjetno povzročila civilno tožbo za zaščito ustavnih pravic ter lahko tudi zahtevke za odškodnino ali druge sodne ukrepe.
V sodni teoriji in akademski literaturi tretji amandma pogosto služi kot podpora širšim argumentom o pravici do zasebnosti in nedotakljivosti doma. Nekateri pravni učenjaki trdijo, da lahko amandma napove načela, ki jih sodna praksa uporablja pri varovanju zasebnosti v družini, domu in pred vladnim posegom.
Kljub temu ostaja praktičen pomen spremembe v sodobnem času predvsem simboličen: predstavlja jasen zgodovinski in ustavni omejevalni ukrep proti uporabi vojske za notranji nadzor in prisilo v zasebnih prebivališčih. Zaradi relativno redke uporabe v sodnih primerih in dejstva, da vrhovno sodišče ZDA do danes (vključno z zadnjimi odločitvami) ni uporabilo tretjega amandmaja kot osrednje pravne podlage za pomembno precedenčno odločitev, amandma največkrat služi kot močan zgodovinski in normativni spomin na pomen zaščite doma in lastninske svobode.
Listina o pravicah v nacionalnem arhivu
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je tretji amandma k ustavi Združenih držav Amerike?
O: Tretji amandma k ustavi Združenih držav Amerike omejuje nastanitev vojakov v zasebnih domovih brez soglasja lastnika in jo v mirnem času popolnoma prepoveduje.
V: Kdaj je bil vložen v kongres?
O: Tretji amandma je leta 1789 v kongresu predstavil James Madison.
V: Kako je postal del Listine pravic?
O: Tretji amandma je postal del Listine pravic Združenih držav Amerike kot odgovor na nasprotovanje antifederalistov novi ustavi.
V: Kdaj je bil uradno sprejet?
O: Državni sekretar Thomas Jefferson je razglasil njegovo sprejetje 1. marca 1792, potem ko so ga do 15. decembra 1791 ratificirale tri četrtine držav.
V: Zakaj je ta sprememba redko predmet sodnih sporov?
O: Ta sprememba je eden od najmanj spornih delov ustave in je redko predmet sodnih sporov.
V: Ali je vlada ZDA kdaj kršila ta amandma?
O: Da, v nekaterih primerih je vlada ZDA verjetno kršila ta amandma, vključno z vojno leta 1812, ameriško državljansko vojno in drugo svetovno vojno na Aleutijskih otokih.
V: Ali je bil ta amandma kdaj uporabljen kot podlaga za odločitev vrhovnega sodišča?
O: Od leta 2015 ta amandma še nikoli ni bil uporabljen kot glavna podlaga za odločitev Vrhovnega sodišča.
