Deliktno pravo
Deliktno pravo je del prava za večino škode, ki ni kazniva ali temelji na pogodbi. Deliktno pravo pomaga ljudem, da uveljavljajo zahtevke za odškodnino (povračilo), kadar jih nekdo prizadene ali poškoduje njihovo premoženje. Na primer, prometna nesreča, v kateri en voznik poškoduje drugega voznika, ker ta ni bil pozoren, je lahko delikt. Če osebo poškoduje nekdo drug, lahko toži na sodišču.
Številni delikti so nesreče, na primer avtomobilske nesreče ali spolzka tla, zaradi katerih ljudje padejo in se poškodujejo. To so malomarni delikti. Nekateri delikti pa so storjeni namerno. To so namerni delikti. Če na primer ena oseba udarja drugo osebo v nos, je to lahko namerni delikt, imenovan pretep.
Številni delikti povzročijo fizično škodo ljudem. Nekateri delikti povzročijo premoženjsko škodo, na primer razbito okno. Nekateri delikti lahko škodujejo drugim stvarem, na primer ugledu nekoga ali podjetja.
Vrste deliktov, o katerih govori ta članek, so del običajnega prava. Običajno pravo velja v Angliji in nekdanjih britanskih kolonijah, kot so Združene države Amerike. V državah civilnega prava, kot sta Francija in Nemčija, veljajo drugačni zakoni. V teh državah ljudje običajno uporabljajo besedo delikt namesto delikt, vendar pomenita zelo podobne stvari.
Na splošno
Deliktna dejanja se zgodijo, ko ena oseba (ali organizacija) poškoduje drugo. Oseba ali organizacija, ki povzroči škodo, je znana kot povzročitelj škode. Oseba, ki je oškodovana, se pogosto imenuje žrtev.
Žrtev lahko toži povzročitelja škode. Osebe ali organizacije na obeh straneh tožbe se imenujejo stranke. V sodnem postopku se žrtev imenuje tožnik. Povzročitelj škode se imenuje toženec.
Običajno tožnik v tožbi od sodišča zahteva, da od toženca zahteva plačilo denarja za povračilo škode, ki jo je povzročil toženec. Denar, ki ga zahteva tožnik, lahko na primer krije stroške zdravljenja, če je bil tožnik poškodovan v nesreči. Denar, ki ga sodišče naloži toženi stranki, da ga plača, se imenuje odškodnina. Pri nekaterih deliktih, zlasti tistih, ki so storjeni namenoma (namerni delikti), lahko tožnik od sodišča zahteva tudi, da toženca kaznuje tako, da mu naloži plačilo dodatnega denarja. Ta dodatni denar se včasih imenuje kazenska odškodnina.
Včasih tožnik od sodišča zahteva tudi, naj tožencu odredi, da preneha nekaj početi, na primer onesnaževati zrak ali vodo. Odredba o prenehanju nečesa se imenuje sodna odredba (v Združenih državah Amerike se včasih imenuje prepoved približevanja).
Deliktno pravo ali "zakon o prekrških" je skupek zakonov, ki se uporablja v civilnih sodnih postopkih za odškodnino ljudem, ki so utrpeli škodo zaradi krivdnega dejanja drugega.
Včasih je lahko isto dejanje hkrati prekršek in kaznivo dejanje. Na primer, kraja tuje lastnine je lahko kaznivo dejanje, vendar je tudi delikt proti osebi, ki je lastnik te lastnine. Podobno lahko udarec v nos pomeni tako kaznivo dejanje kot tudi delikt.
Vrste deliktov
Namerni delikti
Če toženec namerno povzroči škodo, gre za naklepni delikt. Včasih je lahko škoda namerni delikt, če toženec ve, da se bo zgodila, čeprav je ne želi. Med namerne delikte spadajo udarjanje ljudi in govorjenje o njih stvari, ki niso resnične.
Nenamerni delikti
Nenamerni delikti so nesreče. Običajno se zgodijo, ker nekdo ni bil previden. Kadar nekdo ni previden, se to imenuje malomarnost ali neprevidnost.
Primer malomarnosti je vožnja avtomobila, pri kateri niste pozorni na dogajanje na cesti. V primeru malomarnosti sodišče ugotovi, kaj se je zgodilo, in odloči, ali je bil toženec dovolj previden. Tožencu naloži plačilo denarja le, če ni bil dovolj previden.
O lahkomiselnosti govorimo takrat, ko se nekdo zaveda, da lahko njegovo ravnanje povzroči znatno tveganje za življenje in varnost drugih, vendar ravna brezbrižno do varnosti drugih. Primer nepremišljenega dejanja je naključno streljanje s pištolo proti zasedeni stavbi. Čeprav ni namena poškodovati nikogar v stavbi, to dejanje ustvarja znatno tveganje, da bo nekdo poškodovan ali ubit.
Stroga odgovornost
V nekaterih primerih ni pomembno, ali je bil obdolženec previden ali ne. To se imenuje objektivna odgovornost ali absolutna odgovornost. Če na primer v Združenih državah Amerike nekdo kupi pločevinko za gazirano pijačo in ta eksplodira, ker je bila slabo izdelana, bo proizvajalec verjetno moral žrtvi plačati denar, tudi če bo sodišče ugotovilo, da je bil toženec tako previden, kot bi lahko bil.
Fizični delikti
Fizični delikti so poškodbe telesa osebe, na primer udarec ali bolezen.
Abstraktni delikti
Abstraktni delikti so poškodbe duha, ugleda ali premoženja osebe. Oseba lahko utrpi škodo na duhu ali ugledu, če o njej govorimo neresnične stvari. Lastnino osebe lahko poškodujemo tako, da ji jo brez dovoljenja vzamemo ali rečemo, da pripada nekomu drugemu.
Delikti, ki vključujejo ljudi
Deliktna dejanja, ki vključujejo ljudi, vključujejo udarjanje, govorjenje neresničnih stvari o njih in siljenje, da ostanejo na enem mestu, čeprav želijo oditi. Udarjanje nekoga se imenuje pretepanje. Govorjenje neresničnih stvari o nekom se imenuje obrekovanje, pisanje neresničnih stvari o nekom pa obrekovanje, oboje pa je oblika obrekovanja. Če policist osebo odpelje v zapor, čeprav je ne bi smel, se to imenuje lažni odvzem prostosti ali lažna aretacija.
Premoženjski delikti
Premoženjski delikti vključujejo hojo po tujem zemljišču brez dovoljenja, jemanje tuje lastnine brez dovoljenja ali poškodovanje tuje lastnine. Hoja po tuji lastnini brez dovoljenja se imenuje nedovoljen vstop na ozemlje. Odvzem tuje lastnine brez dovoljenja se imenuje kraja ali sprememba.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je torzijsko pravo?
O: Deliktno pravo je del prava, ki posameznikom omogoča, da zahtevajo odškodnino, kadar so bili oškodovani ali je bila oškodovana njihova lastnina, škoda pa ni kazniva ali temelji na pogodbi.
V: Kaj je primer delikta?
O: Primer delikta je lahko prometna nesreča, v kateri voznik povzroči škodo drugemu vozniku, ker ta ni bil pozoren.
V: Kaj so malomarni delikti?
O: Malomarni delikti so nesreče, ki povzročijo škodo, na primer avtomobilska nesreča ali zdrs na mokrih tleh.
V: Kaj so namerni delikti?
O: Namerni delikt je škoda, ki jo nekdo povzroči namerno, na primer, če nekoga udari v nos.
V: Katere so različne vrste škode, ki lahko nastanejo zaradi delikta?
O: Različne vrste škode, ki lahko nastanejo zaradi delikta, vključujejo fizično škodo, premoženjsko škodo, škodo na ugledu in poslovno škodo.
V: Kje je običajno pravo?
O: Običajno pravo je prisotno v Angliji in nekdanjih britanskih kolonijah, kot so Združene države Amerike.
V: Kakšen izraz se uporablja za deliktno pravo v državah civilnega prava?
O: V državah civilnega prava se deliktno pravo običajno imenuje delikt.
