Plemiški nazivi: zgodovina in pomen neratificirane spremembe ustave ZDA
Predlog spremembe o plemiških nazivih je bila predlagana sprememba ustave Združenih držav Amerike. 1. maja 1810 jo je potrdil 11. kongres, nato pa je bila poslana v ratifikacijo državnim zakonodajnim telesom. Cilj predloga je bil, da bi državljanstvo ZDA izgubili vsi državljani, ki bi sprejeli plemiški naziv iz tuje države. Kongres pri potrditvi ni določil roka za ratifikacijo, zato ta predlog formalno ostaja v obravnavi v zveznih državah; pritrdilnih odločb za dosego potrebne večine pa ni bilo.
Zgodovinski kontekst
Predlog iz leta 1810 je nastal v obdobju močnih skrbi zaradi tujih vplivov, ki so bile okrepljene z vojnami in diplomacijo (na primer dogodki okoli vojne leta 1812). V ameriški ustavi že obstaja tako imenovani Titles of Nobility Clause, ki prepoveduje podeljevanje plemiških nazivov s strani zvezne oblasti in določa omejitve za javne uslužbence pri sprejemanju nazivov od tujih držav. Predlagana sprememba je želela iti korak dlje in izrecno odvzeti državljanstvo tistim, ki bi sprejeli tuji plemiški ali kraljevski naslov.
Vsebina in pomen predloga
Glavna vsebina predloga je bila preprosta in stroga: sprejetje tujega plemiškega naziva bi imelo za posledico izgubo državljanstva. Takšna rešitev je bila motivirana z željo preprečiti morebitne konflikte zvestobe in vpliv tujih monarhij ali vlad na ameriške državljane in uradnike.
Postopek ratifikacije in trenutno stanje
Po določbah ustave mora spremembo ustave potrditi dovoljšen delež zveznih držav (danes tri četrtine vseh 50 držav). Ker je kongres pri pošiljanju predloga leta 1810 ni določil časovnega roka, je pravno gledano predlog še vedno na voljo za ratifikacijo. Vendar pa zgodovinski in pravni viri navajajo, da predlog v praksi ni dosegel potrebne podpore držav in da ga širša pravna skupnost običajno ne šteje za sprejeto.
Pravni pomisleki in sodni vidiki
Čeprav je namen predloga varovati republiko pred tujim vplivom, bi morebitna modernizirana uvedba takšne kazni (odvzem državljanstva) naletela na resne ustavne in pravne pomisleke. Velja opozoriti, da bi odvzem državljanstva brez ustreznega sodnega varstva verjetno sprožil vprašanja glede pravice do sodnega varstva in zaščite pred arbitrarno odvzemom državljanstva. Pravni strokovnjaki poudarjajo, da bi v današnjem pravnem okolju takšna sprememba imela veliko verjetnost sodnih izzivov, zlasti v povezavi s 14. in 5. amandmajem ter sodno prakso o državljanstvu in postopkovnih pravicah.
Zaključek in pomen danes
Predlog spremembe o plemiških nazivih je zanimiv dokument ameriške zgodovine, ki osvetli strahove in prioritete iz zgodnjega 19. stoletja. Čeprav je bil sprejet v kongresu in poslan državam v ratifikacijo, ni postal del ustave, saj ni dosegel potrebne večine ratifikacij v praksi. Danes ostaja predvsem zgodovinski primer, ki odpira vprašanji o tem, kako naj država uravnava zvestobo, tuje vplive in zaščito državljanskih pravic.
Za nadaljnje podrobnosti in primarne vire si oglejte zapise kongresa in arhive o predlogu – v članku uporabljeni notranji povezavi vodijo na relevantne zapise in razlage.
Besedilo
Če kateri koli državljan Združenih držav sprejme, zahteva, prejme ali obdrži kakršen koli plemiški ali častni naslov ali brez soglasja Kongresa sprejme in obdrži kakršno koli darilo, pokojnino, službo ali kakršno koli nagrado od katerega koli cesarja, kralja, princa ali tuje sile, ta oseba preneha biti državljan Združenih držav in ne more opravljati nobene zaupne ali dobičkonosne funkcije pod njimi ali eno od njih.
Ozadje
Ta predlagana sprememba bi okrepila člen I, oddelek 9, ki zvezni vladi prepoveduje izdajanje plemiških ali častnih nazivov, in oddelek 10, ki državam prepoveduje njihovo izdajanje.
Obstajajo domneve, da je kongres spremembo predlagal kot odziv na poroko mlajšega brata Napoleona Bonaparteja Jeroma in Betsy Patterson iz Baltimora v Marylandu leta 1803. Ta je rodila sina, za katerega je želela od Francije aristokratsko priznanje. Otrok z imenom Jérôme Napoleon Bonaparte se ni rodil v Združenih državah Amerike, temveč 7. julija 1805 v Veliki Britaniji. Kljub temu bi imel prek matere ameriško državljanstvo. Njegov sin Charles Joseph Bonaparte pa se je rodil leta 1851 in umrl leta 1921. Diplomiral je na pravni fakulteti na Harvardu in postal minister za mornarico, nato pa v času vlade Theodorja Roosevelta generalni državni tožilec - in ustanovil FBI. Druga teorija pravi, da si je njegova mati v resnici želela plemiški naziv zase. V številnih besedilih, napisanih o amandmaju, je omenjena kot "vojvodinja Baltimorska". Zakon je bil razveljavljen leta 1805. To je bilo precej pred predlogom spremembe v 11. kongresu. Kljub temu je predstavnik Nathaniel Macon iz Severne Karoline zapisal, da je "menil, da bo glasovanje o tem vprašanju odločalo o tem, ali bomo v tej državi imeli člane Legije časti ali ne".
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je sprememba o plemiških nazivih?
O: Sprememba o plemiških naslovih je predlagana sprememba ustave Združenih držav Amerike, ki bi odvzela državljanstvo Združenih držav vsakemu državljanu, ki bi sprejel plemiški naslov iz tuje države.
V: Kdaj je kongres potrdil predlog spremembe o plemiških nazivih?
O: Predlog spremembe o plemiških nazivih je 1. maja 1810 odobril 11. kongres.
V: Zakaj sprememba o plemiških nazivih ni postala veljavni del ustave?
O: Sprememba o plemiških nazivih ni postala veljavni del ustave, ker sta jo morali ratificirati le dve državi, da bi postala veljavna, vendar jo je ratificiralo premajhno število držav.
V: Ali je kongres določil rok za ratifikacijo spremembe o plemiških nazivih?
O: Kongres ni določil roka za ratifikacijo spremembe o plemiških nazivih.
V: Koliko dodatnih držav bi bilo potrebnih za sprejetje spremembe o plemiških nazivih?
O: Za sprejetje spremembe o plemiških nazivih bi bilo potrebnih dodatnih 26 držav.
V: Kdaj se je dvakrat zgodilo, da je bil amandma o plemiških nazivih tik pred tem, da bi postal veljavni del ustave?
O: V dveh primerih med letoma 1812 in 1816 je bila sprememba o plemiških nazivih blizu temu, da bi postala veljavni del ustave.
V: Zakaj spremembe o plemiških naslovih ni ratificiralo dovolj držav, da bi postala del ustave?
O: Ni jasno, zakaj spremembe o plemiških naslovih ni ratificiralo dovolj držav, da bi postala del ustave.
