Gentska pogodba je bila mirovna pogodba, s katero se je končala vojna leta 1812 med Združenimi državami Amerike in Združenim kraljestvom. Podpisana je bila 24. decembra 1814 v flamskem mestu Gent. S pogodbo sta državi ponovno vzpostavili meje, kakršne so bile pred začetkom vojne.

Parlament je pogodbo ratificiral 30. decembra 1814. Podpisal jo je princ regent (kasnejši kralj Jurij IV.). Ameriška vojska pod vodstvom Andrewa Jacksona je v začetku januarja 1815 v bitki pri New Orleansu dosegla veliko zmago. Pogodba je začela veljati šele, ko jo je februarja 1815 (soglasno) ratificiral ameriški senat.

Gentska pogodba je bila rezultat večmesečnih pogajanj v Ghentu, ki so potekala proti koncu napoleonskih vojn. Glavni vzroki spora so vključovali britansko prakso impressmenta (prisilnega vpoklica ameriških mornarjev v britansko mornarico), trgovinske omejitve zaradi britanske blokade ter spopade na zahodni meji, kjer so bile vpletene tudi domorodne ameriške skupnosti. Med pogajanji je Britanija sprva predlagala ureditev vpliva domorodnih plemen na severozahodu in celo oblikovanje nekakšne zaščitne cone, vendar so ZDA te zahteve odklonile.

Glavne določbe pogodbe niso vsebovale velikih ozemeljskih sprememb; pogodba je v bistvu vzpostavila status quo ante bellum — stanje, kakršno je bilo pred začetkom vojne. Dogovor sta temeljito obravnavala vprašanje izmenjave vojnih ujetnikov, ponovno odprtje trgovine in vrnitev zajetih ozemelj ter prebivalcev. Nekatera pomembna vprašanja, zlasti pravice nevtralnih ladij in impressment, formalno niso bila razrešena v pogodbi, a je konec napoleonskih vojn kmalu zmanjšal njihov pomen v praksi.

Posledice Gentske pogodbe so bile daljnosežne: prinesla je trajno prenehanje oboroženih spopadov med Veliko Britanijo in ZDA, povečala je ameriško nacionalno samozavest in pospešila konec britanske vojaške podpore nekaterim domorodnim zaveznikom, kar je oslabilo odpor proti širjenju na zahod. V letih po vojni so se odnosi med državama postopoma izboljšali in dosegli stabilno sodelovanje (npr. Rush–Bagotov sporazum iz leta 1817 in druge dogovore), kar je vodilo v dolgo obdobje miru med sosedama.

Čeprav Gentska pogodba ni prinesla vseh rešitev za vse vzroke konflikta, je bila ključna za končanje vojnih dejanj in postavitev temeljev za bolj konstruktivno angleško‑ameriško sodelovanje v 19. stoletju.