Mirovna pogodba
Mirovna pogodba je formalni (uradni) sporazum, s katerim se konča konflikt. Konflikt običajno poteka med državami ali vladami, lahko pa tudi med drugimi skupinami. Konflikt je običajno oborožen spopad, na primer vojna, ali resen spor, ki bi lahko pripeljal do vojne.
Mirovna pogodba se razlikuje od premirja, ki je sporazum o prekinitvi sovražnosti, ali kapitulacije, pri kateri se ena stran strinja, da bo oddala orožje.
Mirovne pogodbe se sklepajo postopoma:
- Pogajanja (ta lahko trajajo dolgo).
- Dogovarjanje o obliki besed.
- Podpis dokumenta.
Mirovne pogodbe lahko vključujejo različne elemente:
Starodavna zgodovina
Najstarejša zabeležena mirovna pogodba je bila sklenjena med hetitskim in egipčanskim cesarstvom. Bitka pri Kadešu (okoli leta 1274 pr. n. št.) je potekala na območju današnje Sirije. Celoten Levant je bil takrat v sporu med egipčanskim in hetitskim cesarstvom. Po dragi štiridnevni bitki, v kateri nobena stran ni imela jasne prednosti, sta obe strani razglasili zmago.
Strah pred nadaljnjimi spopadi med državama je prepričal oba vladarja, Hattuzilija III. in Ramzesa II., da sta končala spor in podpisala mirovno pogodbo. Obe strani so ogrožali drugi sovražniki. Egipt je moral braniti svojo zahodno mejo pred libijskimi plemeni, Hetite pa je ogrožalo asirsko cesarstvo, ki je osvojilo Mezopotamijo. p256.
Mirovna pogodba je bila zapisana v dveh različicah. Ena je bila v egipčanskih hieroglifih, druga pa v akadskem jeziku s klinopisom. Na srečo sta se ohranili obe različici. Takšno zapisovanje v dveh jezikih je značilno za številne pogodbe. Ta pogodba se od drugih razlikuje po tem, da sta obe jezikovni različici različno oblikovani. Večina besedila je enaka, vendar hetitska različica trdi, da so Egipčani prišli z zahtevo po miru, medtem ko egipčanska različica trdi nasprotno. p73–79; 62–64.
Pogodba je bila sklenjena v 21. letu Ramzesovega vladanja, verjetno leta 1258 pred našim štetjem.p257 Vsebuje pakt o medsebojni pomoči, če bi eno od cesarstev napadla tretja stran ali če bi prišlo do notranjih sporov. Vsebuje člene o prisilni repatriaciji (pošiljanju nazaj) beguncev in določbe, da se jim ne sme škodovati. Zato bi to lahko imenovali prva pogodba o izročitvi. Obstajajo tudi grožnje s kaznijo, če bi bila pogodba kršena.
Ta pogodba je tako pomembna, da njena reprodukcija visi na sedežu Združenih narodov.
Tablica prve zabeležene pogodbe v zgodovini, Kadeške pogodbe, v Istanbulskem arheološkem muzeju.
Povezovalna stran
