Vestfalski mir
Vestfalski mir se nanaša na par mirovnih pogodb, Osnabrück in Münster, podpisanih 15. maja in 24. oktobra 1648, s katerima sta se končali tridesetletna in osemdesetletna vojna. V pogodbah so sodelovali cesar Svetega rimskega cesarstva Ferdinand III Habsburški, drugi nemški knezi, Španija, Francija, Švedska in predstavniki Nizozemske republike. Tudi Pirenejska pogodba, podpisana leta 1659, s katero se je končala vojna med Francijo in Španijo, se pogosto šteje za del splošnega dogovora.
Lokacije
Mirovna pogajanja so potekala v mestih Münster in Osnabrück, ki ležita približno 50 km narazen, v današnjih nemških deželah Severno Porenje-Vestfalija in Spodnja Saška. Švedska je dala prednost Osnabrücku zaradi njegovega protestantskega izvora, Francija pa je izbrala Münster zaradi njegovega katoliškega izvora. Vsekakor sta bili potrebni dve lokaciji, saj se protestantski in katoliški voditelji niso želeli srečati. Katoličani so izbrali Münster, protestanti pa Osnabrück.
Rezultati
Španija je priznala neodvisnost Nizozemske republike.
Ferdinandu III. je bila odvzeta moč, ki si jo je prilastil v nasprotju z ustavo Svetega rimskega cesarstva. To je pomenilo, da so lahko vladarji nemških dežel ponovno določali vero v svojih deželah.
- Vse strani bi zdaj priznale augsburški mir iz leta 1555, po katerem bi imel vsak knez pravico določiti vero v svoji državi, pri čemer bi lahko izbirali med katolicizmom, luteranstvom in zdaj kalvinizmom.
- Kristjanom, ki so živeli v kneževinah, kjer njihova veroizpoved ni bila uveljavljena cerkev, je bila zagotovljena pravica, da svojo vero prakticirajo javno v določenih urah in zasebno po lastni volji.
Prišlo je tudi do ozemeljskih prilagoditev.
Poenostavljen zemljevid Evrope po Vestfalskem miru leta 1648.
Svetega rimskega cesarstva leta 1648.
Sorodne strani
- Osemdesetletna vojna
- Tridesetletna vojna
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je vestfalski mir?
O: Vestfalski mir se nanaša na dve mirovni pogodbi, podpisani leta 1648, ki sta končali tridesetletno in osemdesetletno vojno.
V: Kako sta se imenovali dve pogodbi, ki sta bili vključeni v Vestfalski mir?
O: Pogodbi sta bili Osnabrück in Münster.
V: Kdo so bile nekatere države in posamezniki, ki so sodelovali pri vestfalskem miru?
O: Vestfalski mir so sklenili cesar Svetega rimskega cesarstva Ferdinand III., drugi nemški knezi, Španija, Francija, Švedska in predstavniki Nizozemske republike.
V: Kdaj so bile pogodbe podpisane?
O: Pogodbe so bile podpisane 15. maja in 24. oktobra 1648.
V: Kakšen je bil izid vestfalskega miru?
O: Vestfalski mir je končal tridesetletno in osemdesetletno vojno.
V: Ali je bila v vestfalski mir vključena še kakšna druga pogodba?
O: Da, del splošnega sporazuma je tudi Pirenejska pogodba, podpisana leta 1659, ki je končala vojno med Francijo in Španijo.
V: Kako pomemben je vestfalski mir v zgodovini?
O: Vestfalski mir velja za pomembnega v zgodovini, ker je pomenil konec verskih sporov, ki so se v Evropi pojavili v času reformacije, in vzpostavil načelo državne suverenosti, ki je imelo trajen vpliv na mednarodne odnose.
