Kaj je krščanska denominacija? Definicija, vrste in razlike

Beseda denominacija se uporablja za veliko skupino kristjanov po vsem svetu, ki uporabljajo isto ime, isto vrsto organizacije in imajo enaka (ali zelo podobna) prepričanja. Krščanstvo je razdeljeno na deset glavnih skupin. Vse te skupine so se v različnih obdobjih razvejale iz zgodnjega krščanstva, ki so ga ustanovili Jezusovi privrženci. Do razcepov je običajno prišlo, ker se niso mogli sporazumeti o nekaterih verovanjih ali praksah. Skupine so se nato razdelile na manjše skupine. Vsaka skupina, ki ima svoje ločeno ime, je "denominacija". Beseda "denominacija" pomeni "imeti ime".

Kaj torej pomeni "denominacija" v praksi?

Denominacija je organizirana verska skupina z lastnim imenom, strukturami vodenja, naukom in običaji. Člani enake denominacije običajno prepoznajo skupne nauke (npr. razlago Svetega pisma), način bogoslužja, način imenovanja duhovnikov in odnose med lokalnimi cerkvami in višjimi telesi (npr. škofi, sinode).

Glavne vrste krščanskih denominacij

• Rimskokatoliška cerkev – največja enotna cerkvena struktura z vodstvom papeža, poudarkom na tradiciji, zakramentih in apostolski sukcesiji.
• Pravoslavne cerkve – samostojne cerkve (npr. Ruska pravoslavna, Grška pravoslavna) z bogato liturgijo in poudarkom na tradiciji ter škofovski ureditvi.
• Orientalno-pravoslavne cerkve – skupine, kot so Koptska ali Armenijska cerkev, ki imajo svoje zgodovinske ločitve od vzhodnega in zahodnega krščanstva.
• Anglikanska (episkopalna) skupnost – mešanica protestantskih in katoliških tradicij; ima škofovsko strukturo, a velike razlike med posameznimi regijami.
• Luterani – nastali v času reformacije; poudarek na milosti in veri, ohranili so nekatere liturgične elemente.
• Reformirane/kalvinistične cerkve – poudarjajo suverenost Boga, nauk o predestinaciji v različnih oblikah.
• Baptisti – znani po veri odraslih za krst (odklon do otroškega krsta pri mnogih skupinah) in kongregacijski ureditvi (avtonomija lokalne skupnosti).
• Metodisti – izhajajo iz gibanja Johna Wesleya; poudarek na sveti inetično-socialni odgovornosti ter osebni izkušnji vere.
• Pentekostalci in karizmatične skupine – močan poudarek na delovanju Svetega Duha, darovih duha (govorjenje v jezikih, ozdravitve) in čustvenem bogoslužju.
• Adventisti sedmega dne – poudarjajo pričakovanje drugega prihoda Kristusa in soboto kot dan počitka.
• Gibanja, ki jih nekateri ločijo kot posebne religije – npr. Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni (mormoni) in Jehovove priče; imajo lastne nauke, ki se razlikujejo od večine tradicionalnih krščanskih denominacij.

Glavne razlike med denominacijami

• Naučna vprašanja: pogled na trojico, naravo Kristusa, odrešenje, predestinacijo, svetost in delovanje cerkve.
• Avtoriteta: ali je osrednja avtoriteta Sveto pismo (sola scriptura), ali pa igra pomembnejšo vlogo tudi cerkvena tradicija in vodstvo (npr. papež, škofi).
• Zakramenti/obredi: koliko zakramentov se priznava (npr. katoliška tradicija sedem, protestantske pogosto dva) in kako se razumejo (npr. navzočnost Kristusa pri evharistiji).
• Krst: ali se prakticira otroški krst ali le krst ljudi, ki so izrazili vero; način krsta (polivanje, močitev, potopitev).
• Bogoslužje: formalno in liturgično ali sproščeno in sodobno; vključenost glasbe, jezika in simbolike.
• Urejanje cerkve: episkopalna (škofi), presbiterijska (starešine) ali kongregacijska (avtonomija lokalnih skupnosti).

Kako in zakaj denominacije nastajajo

Denominacije pogosto nastanejo zaradi zgodovinskih razkolov, teoloških nesoglasij, kulturnih razlik ali reformnih gibanj. Pomembni zgodovinski dogodki so bili na primer Velika vzhodna ločitev (okoli leta 1054) in protestantska reformacija (16. stoletje). V sodobnem času prispevajo tudi socialni in kulturni dejavniki, migracije in želja po drugačnem načinu bogoslužja ali vodenja.

Ekumenski odnosi in sodelovanje

Čeprav obstajajo razlike, številne denominacije sodelujejo v ekumenskih gibanjih (npr. World Council of Churches) in včasih imajo skupne projekte, dialoge in skupna prizadevanja za socialno pravičnost. Nekatere razlike so še vedno zelo resne, vendar je v praksi pogosto veliko skupnih točk vere in delovanja.

Kako izbrati denominacijo ali cerkev

• Preverite temeljne nauke cerkve (o Bogu, Kristusu, Svetem pismu, zakramentih).
• Obiščite bogoslužja in spoznajte skupnost ter način bogoslužja.
• Vprašajte o organizacijski ureditvi, vodenju in družbeni angažiranosti cerkve.
• Pomislite, ali vam ustreza tradicija (liturgična ali ne), glasbeni slog in priložnosti za duhovno rast.

Pogoste napačne predstave

• Denominacija ni nujno popolnoma enotna; v notranjosti so lahko velike lokalne razlike.
• Ne pomeni vedno, da so razlike nepremostljive — mnoge skupine sodelujejo in iščejo skupne točke.
• Ne vse, kar nosi etiketo "krščansko", ga univerzalno priznavajo vsi drugi krščanski konfesiji (zaradi teoloških razlik).

Denominacija torej označuje organizirano skupnost z določenimi prepričanji in prakso. Čeprav so razlike resnične in pomembne, večina denominacij deli osnovne elemente krščanske vere: vero v Jezusa Kristusa, pomen skupnosti vernikov ter ključne obrede, kot so krst in skupno obhajilo v eni ali drugi obliki. Če razmišljate o članstvu ali obisku, je najboljši pristop, da neposredno preverite, kar vas zanima, in se osebno udeležite bogoslužja ali pogovora z vodstvom skupnosti.

Poimenovanja

Svetovno krščanstvo je razdeljeno na deset glavnih skupin Cerkva:

• Rimskokatoliška cerkev
• Vzhodnopravoslavni
• Vzhodna pravoslavna (miafizitska)
• Vzhodna cerkev (nestorijanska)
• Anglikanska
• Luteranska
• Reformirani
• Anabaptisti
• Evangeličanski
• Nontrinitarni

Vsaka od teh desetih skupin ima pomembne podskupine. Obstajajo tudi druge (manjše) skupine, ki tu niso omenjene.

Evangeličanske in netrinitarne veje krščanstva so veliko bolj razdeljene kot vse druge. Vsaka posamezna evangeličanska cerkev se pogosto imenuje "denominacija". Medtem ko Rimskokatoliška cerkev gleda na enega samega zemeljskega voditelja, papeža, in ima podobna prepričanja po vsem svetu, več protestantskih denominacij ne gleda na enega samega voditelja in imajo včasih prepričanja, ki se med seboj zelo razlikujejo.

Številne krščanske denominacije se vidijo kot del svetovne Cerkve, ki vključuje tudi druge denominacije. Nekatere denominacije, kot so rimskokatoliška in pravoslavna cerkev ter nekatere protestantske cerkve, verjamejo, da so edina prava krščanska cerkev.

Nekatere denominacije imajo prepričanja, s katerimi se skoraj vse druge denominacije zelo močno ne strinjajo. Druge cerkve ta prepričanja imenujejo "herezija".

V zgodnji Cerkvi so nekatera gibanja veljala za herezije, ki danes ne obstajajo in jih na splošno ne imenujemo denominacije. Primeri so gnostiki (ki so verjeli v ezoterični dualizem), ebioniti (ki so častili Kristusove krvne sorodnike) in arijanci. Največje delitve v krščanstvu pa so danes med vzhodnim pravoslavjem, rimskim katolištvom in različnimi denominacijami, ki so nastale med protestantsko reformacijo in po njej. Tudi v protestantizmu in pravoslavju obstajajo različne stopnje enotnosti in razdeljenosti.

Primerjave med veroizpovedmi je treba izvajati previdno. Nekatere cerkve so na primer del večje cerkvene organizacije ali škofije, medtem ko je v drugih skupinah vsaka skupnost samostojna organizacija. To vprašanje dodatno otežuje obstoj skupin zborov s skupno dediščino, ki so uradno nedenominacijske in nimajo centraliziranega organa ali evidence, vendar jih pripadniki, ki niso pripadniki, označujejo kot denominacije. Preučevanje takšnih cerkva z vidika denominacij je zato bolj zapleteno.

Problematične so tudi številčne primerjave. Nekatere skupine štejejo članstvo na podlagi odraslih vernikov in krščenih otrok vernikov, medtem ko druge štejejo le odrasle krščene vernike. Druge lahko štejejo članstvo na podlagi tistih odraslih vernikov, ki so se formalno pridružili skupnosti. Poleg tega imajo lahko zagovorniki ali nasprotniki določene skupine politične motive, da s propagando ali popolnim zavajanjem povečajo ali zmanjšajo število članov.

Glavne veje in gibanja znotraj protestantizma


Glavne delitve znotraj krščanstva.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je krščanska denominacija?

V: Na koliko glavnih skupin je razdeljeno krščanstvo?

V: Zakaj je v krščanstvu prišlo do razkolov?

V: Kako se v krščanstvu imenujejo manjše skupine?

V: Kaj pomeni beseda "denominacija"?

V: Kdo je ustanovil zgodnje krščanstvo?

V: Kaj je skupno krščanskim veroizpovedim?

Išči po črki