Luteranstvo: definicija, zgodovina in glavna prepričanja

Luteranstvo je denominacija znotraj krščanske religije.

Martin Luther je bil soimenjak, ki je vodil protest luteranov proti Rimskokatoliški cerkvi. Protest proti katoliški cerkvi je začel v 16. stoletju. Luther je bil nemški duhovnik, teolog in univerzitetni profesor v Wittenbergu. Prizadeval si je za izboljšanje teologije in prakse Rimskokatoliške cerkve, predvsem glede odpustkov in zlorab moči rimskega škofa. To širše gibanje je znano kot protestantska reformacija.

Luteranstvo se je začelo, ko so Martina Lutra in njegove privržence izključili iz Rimskokatoliške cerkve. Lutrove ideje so pripomogle k začetku protestantske reformacije. Drugi voditelji reformacije, ki so se ločili od Rimskokatoliške cerkve, so se v nekaterih stvareh strinjali z Luthrom, vendar so ga kritizirali, ker se ni dovolj radikalno ločil od rimskokatoliškega nauka (glej John Calvin in Ulrich Zwingli).

Zgodovina in razvoj

Reformacija se je začela v zgodnjem 16. stoletju (1517 in naprej), ko so Lutrove nauke hitro širile knjige, pridige in podporo različnih sekularnih oblastnikov. V različnih deželah so nastajale regionalne različice luteranstva: v Nemčiji, Skandinaviji (Švedska, Norveška, Danska) in na območju Baltika je luteranstvo postalo državna vera ali pomembna verska skupnost. V 16. in 17. stoletju so se oblikovale teološke izjave, ki so povzete v različnih izpovedih vere; ena najpomembnejših je Augsburška izpoved, ki jo je leta 1530 pripravil Filip Melanchton in je služila kot temelj za mnoge luteranske cerkve.

Temeljna prepričanja

Luteranska teologija poudarja nekaj ključnih načel, ki so pogosto povzeta s pojmi iz časa reformacije:

• Sola Scriptura – Sveto pismo je prvi in edini avtoritativni vir vere in nauka.
• Sola Fide – opravičenje samo po veri: ljudje so po luteranskem nauku odrešeni samo po milosti po veri zaradi Jezusa Kristusa (glejte opravičenje(teologija)).
• Sola Gratia – odrešenje je dar Božje milosti, ne zaslužek človeka.
• Kristološka in trinitarna vera – verjamejo v Trojico in v to, da je Jezus Kristus hkrati Bog in človek.
• Človeška narava – ljudje so po padcu grešni (glej izvirni greh) in potrebujejo Božje odpuščanje.
• Vloga zakramentov – luterani poudarjajo pomen zakramentov, zlasti krsta in evharistije; razumevanje navzočnosti Kristusa v evharistiji se pogosto opiše kot 'resnična navzočnost' oziroma sakramentalna zveza, pri čemer se izraz 'konsubstanciacija' ni splošno sprejet med samimi luterani.
• Sveto bogoslužje in cerkveni red – cenijo liturgijo in cerkveni letni krog (prazniki, postni čas, velikonočni in božični obredi).
• Svetni duhovniški klic – nauk o 'duhovništvu vseh vernikov' poudarja, da imajo vsi kristjani poklicanost v službi Kristusu, čeprav obstajajo tudi urejeni duhovniški in pastirski službi.

Sakramenti, bogoslužje in praksa

V praksi luteranstvo običajno priznava dva glavna zakramenta: krst in evharistijo (evharistija). Nekateri luterani prav tako cenijo sveto spoved in obhajilo odpuščanja, vendar spoved v večini luteranskih skupnosti ne velja za enega od sedmih zakramentov, kot je to v rimskokatoliški tradiciji. Liturgija je pogosto formalna, z bralnimi deli iz Svetega pisma, pridigo, molitvami in sakramenti. Luterani verjamejo v resnično navzočnost Kristusa v evharistiji, čeprav se terminologija razlikuje od rimskokatoliške razlage.

Razlike in podobnosti z Rimskokatoliško cerkvijo

Podobnosti vključujejo (med drugim) liturgijo, poudarek na zakramentih in nauk o evharistiji ter priznanje krsta. Vendar pa obstajajo pomembne razlike: luterani dovolijo, da se pastorji poročajo in imajo družine; običajno ne molijo za priprošnjo svetnikov (vključno z Marijo); ne prepoznavajo spovedi kot zakramenta v katoliškem pomenu; zavračajo avtoriteto in nezmotljivost papeža ter katoliški magisterij ter nasprotujejo nekaterim cerkvenim praksam, ki jih vidijo kot neustrezno vpeljane ali zlorabljene.

Organizacija, denominacije in moderne razlike

Luteranstvo ni enotna hierarhična cerkev; obstajajo različne sinode in denominacije z različnim poudarkom na teologiji in praksi. Nekatere glavne severnoameriške denominacije so Evangeličanska luteranska cerkev Amerike (ELCA), Luteranska cerkev–Missouri Synod (LCMS), Wisconsin Evangelical Lutheran Synod (WELS) ter North American Lutheran Conference (NALC). ELCA je ena največjih in bolj zmernih, medtem ko sta LCMS in WELS bolj konservativni glede teologije in etike. V Evropi in drugod po svetu obstajajo državne cerkve (npr. Švedska cerkev) in neodvisne luteranske skupnosti.

Število vernikov in razširjenost

Luteranstvo ima največ sledilcev v skandinavskih državah, Nemčiji, Baltskih državah in v državah, kamor so evropski priseljenci prenesli svojo vero (ZDA, Kanada, Avstralija). Globalno število luteranov je v milijonih; natančne številke se spreminjajo glede na vir in mejne opredelitve, vendar ostaja luteranstvo ena od večjih vej protestantizma.

Uporaba in sodobne teme

Sodobne luteranske skupnosti raziskujejo vprašanja, kot so odnos med vero in znanostjo, vloga žensk v duhovništvu (v mnogih, a ne vseh sinodah se ženske posvečajo), odnos do istospolnih zvez, ekumenizem z drugimi krščanskimi denominacijami ter družbena pravičnost in pastoralna skrb. Luterani so sodelovali v številnih ekumenskih dialogih z drugimi cerkvami in prispevali k dialogu o skupnih osnovah kristanske vere.

Zaključek

Luteranstvo je bogata in raznolika veja krščanstva, ki temelji na poudarku Svetega pisma, odrešenja po veri in bogoslužni tradiciji. Njegova zgodovina izhaja iz kritike in želje po reformi v 16. stoletju, kar je vplivalo na versko, družbeno in kulturno podobo Evrope in sveta v naslednjih stoletjih.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je luteranstvo?

V: Kdo je bil Martin Luther?

V: V kaj verjamejo luterani?

V: V čem se luteranstvo razlikuje od katolištva?

V: Katere so nekatere večje ameriške denominacije znotraj luteranstva?

V: Kdo je napisal Augsburško izpoved?

Išči po črki