Svetnik: definicija, pomen in vloga v krščanstvu in religijah

Splošne značilnosti

Številne religije uporabljajo idejo "svetnika" za počastitev ljudi, na primer hindujski svetniki. Če oseba velja za svetnika, je ne glede na to, kateri religiji pripada, običajno:

1. Zelo dobra oseba
2. Zelo dober učitelj
3. Sposoben delati čudeže
4. Sposoben moliti v imenu vernikov
5. Življenje brez številnih materialnih dobrin ali udobja
6. Znanje o svetih stvareh

Splošne značilnosti

Številne religije uporabljajo idejo "svetnika" za počastitev ljudi, na primer hindujski svetniki. Če oseba velja za svetnika, je ne glede na to, kateri religiji pripada, običajno:

1. Zelo dobra oseba
2. Zelo dober učitelj
3. Sposoben delati čudeže
4. Sposoben moliti v imenu vernikov
5. Življenje brez številnih materialnih dobrin ali udobja
6. Znanje o svetih stvareh

Krščanstvo

Anglikanizem

V anglikanski skupnosti in anglikanskem gibanju Continuing Anglican je svetnik oseba, ki jo je ljudsko mnenje povzdignilo v sveto osebo. Svetniki veljajo za vzor svetosti, ki mu je treba slediti, in za 'oblak prič', ki vernika krepijo in spodbujajo na njegovi duhovni poti (Hebrejcem 12,1). Uradna anglikanska politika priznava obstoj svetnikov v nebesih.

Vzhodno pravoslavje

V Vzhodni pravoslavni cerkvi je svetnik vsakdo, ki je v nebesih, ne glede na to, ali je priznan tukaj na zemlji ali ne. To pomeni, da imajo Adam in Eva, Mojzes in različni preroki (razen angelov in nadangelov) naziv "svetnik". V pravoslavni cerkvi se svetništvo nanaša na bližino Boga.

Luteranstvo

V Luteranski cerkvi so vsi kristjani, tako v nebesih kot na zemlji, obravnavani kot svetniki. Vendar pa Cerkev še vedno priznava in časti nekatere svetnike, vključno z nekaterimi svetniki, ki jih časti Katoliška cerkev.

Metodizem

Čeprav metodisti kot celota ne izvajajo pokroviteljstva ali čaščenja svetnikov, jih spoštujejo in občudujejo. Metodisti verjamejo, da so vsi kristjani svetniki, vendar ta izraz večinoma uporabljajo za svetopisemske osebe, krščanske voditelje in mučence vere. Številne metodistične cerkve so poimenovane po svetnikih, kot so dvanajst apostolov, John Wesley itd.

Mormoni (sveti iz poslednjih dni)

Prepričanja Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni (Cerkev SDS) glede svetnikov so blizu prepričanjem protestantske vere. V Novi zavezi so svetniki vsi, ki so bili krščeni. "Sveti iz poslednjih dni" se nanaša na nauk, da člani živijo v "zadnjih dneh", pred Kristusovim drugim prihodom. Zato se člani pogosto imenujejo "sveti iz poslednjih dni" ali "LDS", med seboj pa "sveti".

Vzhodna pravoslavna cerkev

Sirska pravoslavna cerkev, Aleksandrijska koptska pravoslavna cerkev, Etiopska pravoslavna cerkev, Eritrejska pravoslavna cerkev, Sirska pravoslavna cerkev Malankara in Armenska apostolska cerkev priznavajo obstoj svetnikov, vendar jih uradno priznavajo na svoje načine. Na primer, papež Aleksandrijske koptske pravoslavne cerkve kanonizira svetnike z odobritvijo svete sinode te cerkve. Zahteva koptske pravoslavne vere je, da mora od smrti svetnika do njegove kanonizacije preteči vsaj 50 let, zato mora koptski pravoslavni papež upoštevati to pravilo.

Druge krščanske skupine

Nekatere skupine ne sprejemajo ideje o občestvu svetnikov. Nekateri verjamejo, da so vsi pokojni v dušnem spanju do končnega vstajenja na sodni dan. Drugi verjamejo, da pokojni odidejo v raj ali Tartar, kjer čakajo na dan, ko bodo sodili živim in mrtvim. Nekatere skupine ne verjamejo, da so pokojni kakor koli povezani z živimi.

Protestantizem

V mnogih protestantskih cerkvah se beseda "svetnik" uporablja na splošno za vsakogar, ki je kristjan. To je podobno številnim Pavlovim navedbam v Novi zavezi Svetega pisma. Tako je vsakdo, ki je v Kristusovem telesu (katerikoli kristjan), "svetnik" zaradi svojega odnosa z Jezusom Kristusom. Mnogi protestanti menijo, da so molitve k svetnikom malikovanje, saj verjamejo, da bi morali moliti le k samemu Bogu.

Rimski katolicizem

Na eni od rimskokatoliških spletnih strani piše, da je "iz zgodovine, rimskega martirologija in pravoslavnih virov znanih več kot 10.000 imen svetnikov in blaženih, vendar ni dokončnega števila".

Rev. Alban Butler je leta 1756 objavil Življenjepise svetnikov, ki so vsebovali 1486 svetnikov. Najnovejša izdaja tega dela vsebuje življenja 2.565 svetnikov. Monsinjor Robert Sarno, uradnik vatikanske Kongregacije za zadeve svetnikov, je dejal, da je nemogoče povedati natančno število svetnikov.

Katoliška cerkev uči, da nikogar ne naredi za svetnika. Namesto tega svetnika prizna. V Cerkvi se naziv svetnik nanaša na osebo, ki jo je Katoliška cerkev kanonizirala (uradno priznala) in zato verjame, da je v nebesih.

Ker Cerkev verjame, da so vsi ljudje v nebesih svetniki, je v nebesih veliko ljudi, ki niso bili uradno razglašeni za svetnike. Včasih se beseda "svetnik" uporablja za kristjane, ki še vedno živijo tukaj na zemlji.

Čaščenje svetnikov, latinsko cultus ali "kult svetnikov", opisuje pobožnost do določenega svetnika ali svetnikov. Včasih se to imenuje "čaščenje", vendar le v starem pomenu, ki pomeni "častiti ali izkazovati spoštovanje". Po prepričanju Katoliške cerkve je bogoslužje pravilno rezervirano samo za Boga in nikoli za svetnike. Svetnike lahko prosimo za pomoč, tako kot lahko nekoga na zemlji prosimo, naj moli zanje.

Svetnik je lahko zavetnik določene zadeve ali poklica ali pa se ga kliče proti določenim boleznim ali nesrečam, včasih po ljudski navadi, včasih pa po uradnih izjavah Magisterija. Svetniki naj ne bi imeli lastne moči, ampak le tisto, ki jim jo podeli Bog.

Postati svetnik

Oseba, ki velja za zelo sveto, je lahko razglašena za svetnika v uradnem postopku, imenovanem kanonizacija. Formalna kanonizacija je dolgotrajen proces, ki pogosto traja več let, celo stoletij. Prvi korak v tem postopku je preiskava kandidatovega življenja, ki jo opravi strokovnjak. Po tem se poročilo o kandidatu posreduje škofu na tem območju in opravi se še več študij. Nato se pošlje na Kongregacijo za zadeve svetnikov v Rim.

Če je prošnja odobrena, se osebi lahko podeli naziv "častitljivi". Nadaljnje preiskave lahko pripeljejo do beatifikacije in podelitve naziva "blaženi". Za uradno razglasitev za svetnika sta potrebna vsaj dva pomembna čudeža. Ti čudeži se morajo zgoditi po kandidatovi smrti. Ko je vse to opravljeno, papež svetnika kanonizira.

Ko je oseba razglašena za svetnika, velja njeno telo za sveto. Posmrtni ostanki svetnikov se imenujejo svete relikvije in se običajno uporabljajo v cerkvah. Kot relikvije se lahko uporabljajo tudi osebne stvari svetnikov. Nekateri svetniki imajo simbol, ki predstavlja njihovo življenje.

Krščanstvo

Anglikanizem

V anglikanski skupnosti in anglikanskem gibanju Continuing Anglican je svetnik oseba, ki jo je ljudsko mnenje povzdignilo v sveto osebo. Svetniki veljajo za vzor svetosti, ki mu je treba slediti, in za 'oblak prič', ki vernika krepijo in spodbujajo na njegovi duhovni poti (Hebrejcem 12,1). Uradna anglikanska politika priznava obstoj svetnikov v nebesih.

Vzhodno pravoslavje

V Vzhodni pravoslavni cerkvi je svetnik vsakdo, ki je v nebesih, ne glede na to, ali je priznan tukaj na zemlji ali ne. To pomeni, da imajo Adam in Eva, Mojzes in različni preroki (razen angelov in nadangelov) naziv "svetnik". V pravoslavni cerkvi se svetništvo nanaša na bližino Boga.

Luteranstvo

V Luteranski cerkvi so vsi kristjani, tako v nebesih kot na zemlji, obravnavani kot svetniki. Vendar pa Cerkev še vedno priznava in časti nekatere svetnike, vključno z nekaterimi svetniki, ki jih časti Katoliška cerkev.

Metodizem

Čeprav metodisti kot celota ne izvajajo pokroviteljstva ali čaščenja svetnikov, jih spoštujejo in občudujejo. Metodisti verjamejo, da so vsi kristjani svetniki, vendar ta izraz večinoma uporabljajo za svetopisemske osebe, krščanske voditelje in mučence vere. Številne metodistične cerkve so poimenovane po svetnikih, kot so dvanajst apostolov, John Wesley itd.

Mormoni (sveti iz poslednjih dni)

Prepričanja Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni (Cerkev SDS) glede svetnikov so blizu prepričanjem protestantske vere. V Novi zavezi so svetniki vsi, ki so bili krščeni. "Sveti iz poslednjih dni" se nanaša na nauk, da člani živijo v "zadnjih dneh", pred Kristusovim drugim prihodom. Zato se člani pogosto imenujejo "sveti iz poslednjih dni" ali "LDS", med seboj pa "sveti".

Vzhodna pravoslavna cerkev

Sirska pravoslavna cerkev, Aleksandrijska koptska pravoslavna cerkev, Etiopska pravoslavna cerkev, Eritrejska pravoslavna cerkev, Sirska pravoslavna cerkev Malankara in Armenska apostolska cerkev priznavajo obstoj svetnikov, vendar jih uradno priznavajo na svoje načine. Na primer, papež Aleksandrijske koptske pravoslavne cerkve kanonizira svetnike z odobritvijo svete sinode te cerkve. Zahteva koptske pravoslavne vere je, da mora od smrti svetnika do njegove kanonizacije preteči vsaj 50 let, zato mora koptski pravoslavni papež upoštevati to pravilo.

Druge krščanske skupine

Nekatere skupine ne sprejemajo ideje o občestvu svetnikov. Nekateri verjamejo, da so vsi pokojni v dušnem spanju do končnega vstajenja na sodni dan. Drugi verjamejo, da pokojni odidejo v raj ali Tartar, kjer čakajo na dan, ko bodo sodili živim in mrtvim. Nekatere skupine ne verjamejo, da so pokojni kakor koli povezani z živimi.

Protestantizem

V mnogih protestantskih cerkvah se beseda "svetnik" uporablja na splošno za vsakogar, ki je kristjan. To je podobno številnim Pavlovim navedbam v Novi zavezi Svetega pisma. Tako je vsakdo, ki je v Kristusovem telesu (katerikoli kristjan), "svetnik" zaradi svojega odnosa z Jezusom Kristusom. Mnogi protestanti menijo, da so molitve k svetnikom malikovanje, saj verjamejo, da bi morali moliti le k samemu Bogu.

Rimski katolicizem

Na eni od rimskokatoliških spletnih strani piše, da je "iz zgodovine, rimskega martirologija in pravoslavnih virov znanih več kot 10.000 imen svetnikov in blaženih, vendar ni dokončnega števila".

Rev. Alban Butler je leta 1756 objavil Življenjepise svetnikov, ki so vsebovali 1486 svetnikov. Najnovejša izdaja tega dela vsebuje življenja 2.565 svetnikov. Monsinjor Robert Sarno, uradnik vatikanske Kongregacije za zadeve svetnikov, je dejal, da je nemogoče povedati natančno število svetnikov.

Katoliška cerkev uči, da nikogar ne naredi za svetnika. Namesto tega svetnika prizna. V Cerkvi se naziv svetnik nanaša na osebo, ki jo je Katoliška cerkev kanonizirala (uradno priznala) in zato verjame, da je v nebesih.

Ker Cerkev verjame, da so vsi ljudje v nebesih svetniki, je v nebesih veliko ljudi, ki niso bili uradno razglašeni za svetnike. Včasih se beseda "svetnik" uporablja za kristjane, ki še vedno živijo tukaj na zemlji.

Čaščenje svetnikov, latinsko cultus ali "kult svetnikov", opisuje pobožnost do določenega svetnika ali svetnikov. Včasih se to imenuje "čaščenje", vendar le v starem pomenu, ki pomeni "častiti ali izkazovati spoštovanje". Po prepričanju Katoliške cerkve je bogoslužje pravilno rezervirano samo za Boga in nikoli za svetnike. Svetnike lahko prosimo za pomoč, tako kot lahko nekoga na zemlji prosimo, naj moli zanje.

Svetnik je lahko zavetnik določene zadeve ali poklica ali pa se ga kliče proti določenim boleznim ali nesrečam, včasih po ljudski navadi, včasih pa po uradnih izjavah Magisterija. Svetniki naj ne bi imeli lastne moči, ampak le tisto, ki jim jo podeli Bog.

Postati svetnik

Oseba, ki velja za zelo sveto, je lahko razglašena za svetnika v uradnem postopku, imenovanem kanonizacija. Formalna kanonizacija je dolgotrajen proces, ki pogosto traja več let, celo stoletij. Prvi korak v tem postopku je preiskava kandidatovega življenja, ki jo opravi strokovnjak. Po tem se poročilo o kandidatu posreduje škofu na tem območju in opravi se še več študij. Nato se pošlje na Kongregacijo za zadeve svetnikov v Rim.

Če je prošnja odobrena, se osebi lahko podeli naziv "častitljivi". Nadaljnje preiskave lahko pripeljejo do beatifikacije in podelitve naziva "blaženi". Za uradno razglasitev za svetnika sta potrebna vsaj dva pomembna čudeža. Ti čudeži se morajo zgoditi po kandidatovi smrti. Ko je vse to opravljeno, papež svetnika kanonizira.

Ko je oseba razglašena za svetnika, velja njeno telo za sveto. Posmrtni ostanki svetnikov se imenujejo svete relikvije in se običajno uporabljajo v cerkvah. Kot relikvije se lahko uporabljajo tudi osebne stvari svetnikov. Nekateri svetniki imajo simbol, ki predstavlja njihovo življenje.

Druge religije

Beseda "svetnik" se ne uporablja samo v krščanstvu. V mnogih religijah obstajajo ljudje, ki so bili priznani kot tisti, ki so dosegli najvišje cilje verskega nauka. V angleščini se izraz saint pogosto uporablja za prevod te ideje iz številnih svetovnih religij.

Afriška diaspora

Kubanska santerija, haitijski vodou, brazilska umbanda in kandomblé ter druge podobne sinkretistične religije so prevzele katoliške svetnike ali vsaj podobe svetnikov in jim dodale svoje duhove/boštva. Častijo jih v cerkvah (kjer so prikazani kot svetniki) in na verskih festivalih, kjer so prikazani kot božanstva. Ime santería je bilo prvotno negativen izraz za tiste, katerih čaščenje svetnikov je odstopalo od katoliških norm.

Budizem

Budisti imajo posebno spoštovanje do arhatov^[] in arahantov^[], pa tudi do bodhisattv in bud. ^[]

Diskordianizem

V diskordijanstvu je lahko za svetnika imenovan kdor koli, živ ali mrtev, ali celo kar koli. Vsakdo lahko kanonizira kar koli ali kogar koli drugega, saj je vsakdo, ne glede na to, ali se tega zaveda ali ne, papež v POEE. To pa zato, ker "moralna popolnost za diskordijansko svetništvo ni potrebna. Treba je le veliko trpeti."

Hinduizem

Obstajajo ljudje, ki so bili opisani kot hindujski svetniki, večina od njih pa je bila natančneje opredeljena tudi z izrazi Sant, Mahatma, Paramahamsa ali Swami ali z nazivi Sri ali Srila.

Islam

Arabska beseda wali (arabsko ولي, množina Awliyā' أولياء) se v angleščino običajno prevaja kot "Saint". Vendar pa besede wali ne smemo zamenjevati s krščansko tradicijo svetništva. Pomemben zgodnji učenjak sunitskega islamskega verovanja Ahmad ibn Muhammad al-Tahavija je v svoji knjigi "Al-Aqidah At-Tahavija" omenil

Ne dajemo prednosti nobenemu od svetnikov med Ummo pred katerim koli od prerokov, ampak pravimo, da je kateri koli od prerokov boljši od vseh awliya "skupaj. Verjamemo v to, kar vemo o Karamatu, čudesih avlijev in verodostojnih zgodbah o njih iz zanesljivih virov.

Za razliko od prerokov in poslancev je lahko awliya moški ali ženska. Ena najbolj znanih ženskih svetnic je Rabi`a al-Adawiyya.

V islamu velja,^[] da je svetnik med svetniki Ali Ibn Abi Talib, Mohamedov bratranec, vsi sufijski redovi pa izhajajo iz njegovega nauka. Poleg tega ga imajo vsi svetniki za svojega prvaka "svetnika med svetniki".

V sufizmu velja, da so bili glavni wali mojstri v umetnosti duhovnega očiščevanja. Nekatere skupine v islamu spoštujejo hadrat (dobesedno prisotnost, naziv sufijskih svetnikov).

Judovstvo

Beseda cadik "pravični" in z njo povezani pomeni so se v rabinski misli razvijali od talmudskega nasprotja s hasidom ("pobožni" častni naziv), do njenega raziskovanja v etični literaturi in njenega poduhovljenja v kabali. V hasidskem judovstvu je institucija cadika dobila osrednji pomen.

Sikhizem

Pojem sant ali bhagat je prisoten v severnoindijski verski misli, vključno s sikhizmom. Osebnosti, kot so Kabir, Ravidas, Nanak in drugi, se štejejo za pripadnike tradicije Sant. Nekatere njihove mistične skladbe so vključene v Guru Granth Sahib. Izraz "Sant" se včasih še vedno ohlapno uporablja za živeče posameznike v sikhovskih in sorodnih skupnostih. ^[]

Druge religije

Beseda "svetnik" se ne uporablja samo v krščanstvu. V mnogih religijah obstajajo ljudje, ki so bili priznani kot tisti, ki so dosegli najvišje cilje verskega nauka. V angleščini se izraz saint pogosto uporablja za prevod te ideje iz številnih svetovnih religij.

Afriška diaspora

Kubanska santerija, haitijski vodou, brazilska umbanda in kandomblé ter druge podobne sinkretistične religije so prevzele katoliške svetnike ali vsaj podobe svetnikov in jim dodale svoje duhove/boštva. Častijo jih v cerkvah (kjer so prikazani kot svetniki) in na verskih festivalih, kjer so prikazani kot božanstva. Ime santería je bilo prvotno negativen izraz za tiste, katerih čaščenje svetnikov je odstopalo od katoliških norm.

Budizem

Budisti imajo posebno spoštovanje do arhatov^[] in arahantov,^[] pa tudi do bodhisattv in bud. ^[]

Diskordianizem

V diskordijanstvu je lahko za svetnika imenovan kdor koli, živ ali mrtev, ali celo kar koli. Vsakdo lahko kanonizira kar koli ali kogar koli drugega, saj je vsakdo, ne glede na to, ali se tega zaveda ali ne, papež v POEE. To pa zato, ker "moralna popolnost za diskordijansko svetništvo ni potrebna. Treba je le veliko trpeti."

Hinduizem

Obstajajo ljudje, ki so bili opisani kot hindujski svetniki, večina od njih pa je bila natančneje opredeljena tudi z izrazi Sant, Mahatma, Paramahamsa ali Swami ali z nazivi Sri ali Srila.

Islam

Arabska beseda wali (arabsko ولي, množina Awliyā' أولياء) se v angleščino običajno prevaja kot "Saint". Vendar pa besede wali ne smemo zamenjevati s krščansko tradicijo svetništva. Pomemben zgodnji učenjak sunitskega islamskega verovanja Ahmad ibn Muhammad al-Tahavija je v svoji knjigi "Al-Aqidah At-Tahavija" omenil

Ne dajemo prednosti nobenemu od svetnikov med Ummo pred katerim koli od prerokov, ampak pravimo, da je kateri koli od prerokov boljši od vseh awliya "skupaj. Verjamemo v to, kar vemo o Karamatu, čudesih avlijev in verodostojnih zgodbah o njih iz zanesljivih virov.

Za razliko od prerokov in poslancev je lahko awliya moški ali ženska. Ena najbolj znanih ženskih svetnic je Rabi`a al-Adawiyya.

V islamu velja,^[] da je svetnik med svetniki Ali Ibn Abi Talib, Mohamedov bratranec, vsi sufijski redovi pa izvirajo iz njegovega učenja. Poleg tega ga imajo vsi svetniki za svojega prvaka "svetnika med svetniki".

V sufizmu velja, da so bili glavni wali mojstri v umetnosti duhovnega očiščevanja. Nekatere skupine v islamu spoštujejo hadrat (dobesedno prisotnost, naziv sufijskih svetnikov).

Judovstvo

Beseda cadik "pravični" in z njo povezani pomeni so se v rabinski misli razvijali od talmudskega nasprotja s hasidom ("pobožni" častni naziv), do njenega raziskovanja v etični literaturi in njenega poduhovljenja v kabali. V hasidskem judovstvu je institucija cadika dobila osrednji pomen.

Sikhizem

Pojem sant ali bhagat je prisoten v severnoindijski verski misli, vključno s sikhizmom. Osebnosti, kot so Kabir, Ravidas, Nanak in drugi, se štejejo za pripadnike tradicije Sant. Nekatere njihove mistične skladbe so vključene v Guru Granth Sahib. Izraz "Sant" se včasih še vedno ohlapno uporablja za živeče posameznike v sikhovskih in sorodnih skupnostih. ^[]

Sorodne strani

• Ikona
• Svetnik zavetnik

Sorodne strani

• Ikona
• Svetnik zavetnik