Ta članek govori o papežih na splošno. Za sedanjega papeža glej papež Frančišek.

Papež je vodja Katoliške cerkve. Njegov uradni naziv je rimski škof. Na političnem področju je tudi vodja države Vatikan. Sedanji papež je papež Frančišek.

Papeže izvolijo kardinali Katoliške cerkve. Ko so izvoljeni, so na položaju, dokler ne umrejo ali odstopijo. Običajno ne odstopijo; Benedikt XVI. je edini papež, ki je odstopil v zadnjih 500 letih. Novoizvoljeni papež si izbere vladarsko ime. To novo ime je vsem povedano, ko se prebere Habemus Papam. Sedanji papež (Frančišek) se je imenoval Jorge Bergoglio, preden je postal papež.

Ime papež izhaja iz grške besede pappas, ki pomeni "oče". Katoličani verjamejo, da je papež pri izjavah ex cathedra, to je uradnih izjavah, ki učijo o veri in morali, nezmotljiv - kar pomeni, da Bog ne bo dovolil, da bi bili njegovi privrženci zavedeni, če bi njihov vodja dal napačno izjavo. Samo dve od vseh papeževih izjav sta bili ex cathedra.

Papeži danes potujejo v številne države po svetu in pridigajo. Papež je edina oseba na svetu, ki hkrati vodi cerkev in vlado. Tako kot drugi škofje nosi velik klobuk, imenovan mitra, in palico, imenovano križ.

Izvolitev

Ko sedež sv. Petra postane prazen, se volitev novega papeža izvede v konklavi, kjer glasujejo izvoljenci, to so upoštevani kardinali pod starostno mejo. Običajno lahko glasujejo kardinali, mlajši od 80 let; zakonodaja določa, da je za izvolitev običajno potrebna kvalificirana večina (najpogosteje dve tretjini glasov). Konklava poteka v Sikstinski kapeli in ostane zaprta do izida. Novoizvoljenemu se nato na Trgu sv. Petra predstavi s tradicionalnim oznanilom Habemus Papam, kjer javnosti sporočijo njegovo izbrano ime.

Naloge in pristojnosti

Papež ima več širših vlog:

  • duhovni vodja katoličanov po vsem svetu (iskaze vere, uči o nauku Cerkve, izdaja enklike, apostolske listine in druge dokumente);
  • škof Rima — kot rimski škof ima posebno povezavo s Cerkvijo v Rimu in položaj, ki ga katoliška tradicija povezuje s svetim Petrom;
  • glava Svetega sedeža (Holy See), ki vodi diplomatske odnose med Svetim sedežem in drugimi državami;
  • državni glavar države Vatikan, najmanjše suverene države na svetu, kar mu daje tudi civilno in administrativno odgovornost.

Poleg tega ima papež pravico imenovati škofe, razpisovati svetnike, sklicevati svetovne sinode in voditi Roman Curia — spremljevalno administracijo, ki pomaga pri upravljanju Cerkve.

Papeška nezmotljivost

Doktrina papeške (papinske) nezmotljivosti se nanaša na izjemno okoliščino, ko papež uradno razglaša nauk o veri ali moralu ex cathedra — torej "z uradnega sedeža". To pomeni, da verni verniki menijo, da Bog ne dovoli, da bi bila takšna uradna določila zmotna. V zgodovini sta bila kot takšni pogosto navajani vsaj dve razlagi, razglašeni kot dogmi v konkretnem smislu: utemeljitev Brezmadežne (Immaculata) in Marijino vnebohodstvo; v učenju je poudarek, da so primeri res redki in strogo določeni.

Simboli in rezidence

  • Papeški simboli: ribiški prstan (anulus piscatoris), palij kot znak nadškofovske oblasti, mitra, pastirska palica (križ) in papinske barve (bela). Ribiški prstan je bil zgodovinsko uničen ob smrti papeža.
  • Rezidence: uradna rezidenca papeža je Apostolski dvorec (Apostolic Palace) v Vatikanu; papež Frančišek pa živi v hiši gostov Casa Santa Marta. Papeške slovesnosti se pogosto odvijajo v Baziliki sv. Petra in na Trgu sv. Petra.
  • Varovanje: Za varovanje papeža mednarodno znana Švicarska garda opravlja častni in varnostni nalogi v Vatikanu, ob njih pa sodelujejo tudi druge varnostne enote.

Zgodovinski in sodobni pomen

Položaj papeža izhaja iz zgodnjega krščanstva in tradicije, da je apostol Peter nosilec cerkvene avtoritete v Rimu. V zgodovini so papeži igrali pomembne vloge v religioznem, političnem in kulturnem življenju Evrope — od srednjeveške papeške države do modernih diplomacij in socialnega nauka Cerkve.

Sodobni papeži pogosto potujejo po svetu, peljejo medverski dialog, ukvarjajo se s problemi, kot so mir, revščina, okolje in človekove pravice, ter iščejo poti za enotnost vernikov. Papež ostaja unikatna figura: hkrati verski vodja milijonov ljudi in tudi vodja suverene države z lastno diplomacijo.

Odstop in nadaljevanje službe

Čeprav so papeži običajno na položaju do smrti, so v zgodovini znani primeri odstopa. Najnovejši primer je Benedikt XVI., ki je odstopil leta 2013. Po odstopu papeža lahko Cerkev izvede volilni postopek (konklavo) in izvoli naslednika, ki nadaljuje Petrovo nasledstvo.

Kaj počne papež vsak dan

Papeževo delo zajema bogoslužje, sprejemanje delegacij, pripravo dokumentov, srečanja z voditelji držav in vodstvi cerkvenih ustanov, pastoralno skrb za vernike in vodenje Svetega sedeža. Njegova služba združuje tako duhovne kot upravne naloge.

Za več informacij o posameznih vidikih papeževanja (kot so konkla va, papeški dokumenti ali zgodovina papeške oblasti) lahko iščete dodatne vire in cerkvene dokumente.