Habemus Papam: razglasitev novega papeža — pomen in zgodovina

Habemus Papam: zgodovina in pomen razglasitve novega papeža v Vatikanu — od balkona sv. Petra do Urbi et Orbi. Odkrijte tradicijo, ritual in simboliko.

Habemus Papam se nanaša na razglas, ki ga v latinščini objavi višji kardinal diakon, ko je bil izbran novi papež.

Natančneje: razglas običajno izreče najstarejši kardinal diakon, imenovan protodeakon, ki sporoči svetu, da je bil izvoljen nov papež, navede njegovo rojstno ime ter papeško ime. Razglasitev običajno poteka z osrednjega balkona bazilike svetega Petra v Vatikanu, imenovanega Loggia of the Blessings. Po razglasitvi se novi papež pojavi na balkonu, se sreča z ljudmi in množici podeli svoj prvi blagoslov Urbi et Orbi.

Postopek izvolitve in javna razglasitev

Izvolitev papeža poteka v tajnem zboru kardinalov, imenovanem konklava. Ko kardinali dosežejo potrebni dvotretjinski ali v skladu s pravili veljavni odstotek glasov, novi papež sprejme izvolitev. Po sprejetju ga uradno povpraša dekan kardinalov, za katero ime se odloči, nato pa protodeakon izreče razglas z balkona sv. Petra. Pred samim razglasom so pogosto opazni tudi dimni signali iz Sikstinske kapele — črn dim (fumata nera) pomeni brez izvolitve, bel dim (fumata bianca) pa pomeni, da je nov papež izvoljen.

Besedilo razglasa in prevod

Oblika objave je:

Annuntio vobis gaudium magnum:

Habemus Papam!

Eminentissimum ac reverendissimum Dominum,

Dominum [ime],

Sanctæ Romanæ Ecclesiæ Cardinalem [ Priimek ],

Qui sibi nomen imposuit [ Papeško ime ].

To v angleščini pomeni:

Oznanjam vam veliko veselje:

Imamo papeža!

Najznamenitejši in najbolj spoštovani Gospod,

Gospod [ime],

Kardinal Svete rimske cerkve [ Priimek ],

ki si je nadel ime [ papeško ime ].

Pomen in simbolika

Razglas Habemus Papam je krajinski in simbolni trenutek za katoliško cerkev ter tudi za vernike po svetu: predstavlja javno potrditev skrivnega postopka izvolitve in prva priložnost, da verniki vidijo novega papeža v vlogi pastirja. Besedilo poudarja veselje skupnosti in formalno titulacijo izvoljenega. Ker se razglas izreče iz Loggie of the Blessings, kjer papež nato podeli Urbi et Orbi blagoslov, gre za močan javni dogodek, ki ga spremljajo množične svečanosti, medijska poročanja in molitve.

Sodobna praksa in jezik

V zadnjih desetletjih so razglasi in nagovori pogosto dopolnjeni z nagovori v več jezikih; protodeakon ali novi papež pogosto nagovori vernike v italijanščini, latinščini ter v drugih svetovnih jezikih, da dosežejo širše občinstvo. V sporočilu Habemus Papam, ki ga je 19. aprila 2005 ob izvolitvi papeža Benedikta XVI. izrekel kardinal Jorge Medina Estévez, je bilo po pozdravu (Dragi bratje in sestre) v več jezikih (italijanščini, španščini, francoščini, nemščini in angleščini).

Opombe in zgodovinski kontekst

Raven in oblika razglasa sta se skozi stoletja razvijali, vendar je jedro tradicije ostalo enako: javno sporočilo o novi pastirju Rimske cerkve. Pojav različnih jezikov v obredih odraža globalno naravo katoliške skupnosti. Tradicija dimnih signalov iz Sikstinske kapele je postala medijska ikona konklavov in običajno sproži val pričakovanj, dokler protodeakon ne izreče znamenitih besed.

Zaključek

Habemus Papam je več kot fraza — je ritualno-milesten trenutek, ki povezuje notranji postopek izvolitve s svetovno javnostjo. Je simbol enotnosti cerkve in trenutek, ko se verniki prvič srečajo z obrazom in besedami novega papeža ter prejmejo njegov prvi blagoslov.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj pomeni "Habemus Papam"?

V: Od kod je ta napoved?

V: Kaj se zgodi po razglasitvi?

V: Kaj je vključeno v razglasitev Habemus Papam?

V: V koliko jezikih je bila izrečena dobrodošlica Habemus Papam Jorgeja kardinala Medine Estéveza?

V: Kdo je izrekel pozdrav Habemus Papam Jorgeja kardinala Medine Estéveza?

Išči po črki