Izbruh gore Fudži (Hōei dai funka) se je začel 16. decembra 1707 (23. dan 11. meseca leta Hōei 4) in končal 1. januarja 1708 (9. dan 12. meseca leta Hōei 4) v obdobju Edo. Izbruh Hoei ni povzročil izliva lave, je pa sprožil vsaj 800 milijonov kubičnih metrov vulkanskega pepela in žerjavice. Ta pepel se je razširil na zelo velika območja okoli vulkana in dosegel celo skoraj 100 km oddaljeno mesto Edo. Žerjavica in pepel sta kot dež padala v pokrajinah Izu, Kai, Sagami in Musashi, kar je povzročilo poškodbe streh, onesnaženje vodnih virov in velike izgube pridelkov. Izbruh je imel tudi posredne družbene posledice, saj so izpad donosa in onesnažena voda prispevali k pomanjkanju hrane v prizadetih regijah.

Potek izbruha in geološke značilnosti

Izbruh se je začel z močnimi eksplozijami, ki so povzročile izmet trdih delcev (vulkanskih bomb, lapil in skrilavcev) ter gosto oblačnost pepela. Izbruh se je zgodil na vzhodnem in severovzhodnem pobočju gore Fudži in povzročil tri nove vulkanske odprtine, imenovane št. 1, št. 2 in št. 3 Hōei. Po prvih eksplozijah so se aktivnost in količina izmeta spreminjali: nekaj dni po prvih dogodkih je sledila še ena močnejša eksplozija, ki je odvrgla velike skale in kamenje na okoliška pobočja.

Pomembna značilnost tega izbruha je bila piroklastični način delovanja: dominiral je izmet pepela, lapil in vulkanskih bomb ter stratosfersko in troposfersko razširjanje tefra. Ker ni prišlo do tokov lave, se morfologija samega vrha ni bistveno spremenila, je pa nastal velik stranski krater na pobočju – t. i. Hōei krater, ki je spreminjal lokalni relief in dodal novo faseto vulkanskemu stožcu.

Krater Hōei (Hōeizan) in nove odprtine

Krater, znan kot Hōeizan (gora Hōei), je nastal kot posledica stranskega izbruha na jugozahodnem pobočju gore. Ta sekundarni krater je upodobljen tudi v Hokusaijevih Sto pogledov na goro Fudži, kjer je prikazan kot manjša, vendar razpoznavna sprememba pobočja. Tri nove odprtine na vzhodnem in severovzhodnem pobočju so bile primarni izvor izmeta; Hōei krater leži med njimi in predstavlja najvidnejšo geomorfološko sledi izbruha.

Učinki na okolje, gospodarstvo in prebivalstvo

  • Kmetijstvo: Debele plasti pepela so poškodovale pridelke in rodovitno plast zemlje, zaradi česar so se pridelki zmanjšali in so nastale težave pri oskrbi s hrano v prizadetih regijah.
  • Infrastruktura in zdravje: Kopičenje tefra je obremenilo strehe (vsem trem načinom gradnje), cestno omrežje in vodne vire; vdihavanje pepela je ogrozilo zdravje ljudi in živine.
  • Podnebni učinki: Večje količine vulkanskega pepela v atmosferi so lahko povzročile kratkotrajne vplive na lokalno klimo (zmanjšanje sončne osvetlitve in nižje temperature v naslednjih mesecih), a globalni dolgoročni učinki so bili zaradi narave izbruha omejeni.
  • Geomorfološke spremembe: Nastanek novih kraterjev in porazdelitev tefra sta spremenila površje pobočij in povečala tveganje za erozijo ter lahare (vulkanski blati), zlasti ob močnejših padavinah po izbruhu.

Predzgodovinski potres in sodobno spremljanje

Izbruh Hōei je sledil močnemu potresu znanemu kot Hōei-oki potres, ki je potresel japonsko otočje le nekaj tednov pred vulkansko izbruhom. Takšna kronologija dogajanja poudarja zapletene povezave med velikimi zemeljskimi premiki in povečano vulkansko aktivnostjo pri nekaterih vulkanih.

Gora Fudži od izbruha 1707 ni ponovno izbruhnila, vendar jo znanstveniki še vedno opisujejo kot aktivni vulkan. Japonske seizmološke in vulkanološke službe (med drugim Japan Meteorological Agency in druge institucije) ga stalno spremljajo z instrumenti za spremljanje potresov, deformacij tal in plinskih emisij, da bi zaznale morebitne znake ponovne aktivnosti.

Kulturni pomen in obisk kraterja danes

Hokusaijevih Sto pogledov na goro Fudži vključuje sliko majhnega kraterja, ki je nastal kot posledica sekundarnega izbruha na jugozahodnem pobočju. Ta se imenuje Hōeizan (gora Hōei), ker je do izbruha prišlo leta Hōei 4.

Danes je območje okoli Hōei kraterja dostopno obiskovalcem in pohodnikom: krater lahko obiščete s poti Fujinomiya ali poti Gotemba na gori Fudži. Pot do kraterja ponuja razgled na novo oblikovane odprtine in široke razsežnosti pobočij, vendar velja upoštevati varnostna priporočila: vreme na gori je hitro spremenljivo, območje lahko vsebuje krhko ali spolzko podlago, v primeru povečane vulkanske aktivnosti pa lahko pristop omejijo ali zaprejo.

Za obisk predlagamo, da se pozanimate o trenutnih razmerah in navodilih lokalnih oblasti ter upoštevate opozorila Japonskih varnostnih in vulkanoloških služb. Gora Fudži ostaja pomemben naravni, kulturni in znanstveni simbol Japonske, njena zgodovina izbruha Hōei pa je ključni del razumevanja tveganj, povezanih z velikimi stratovulkani.