Plaz (snežni plaz): vzroki, nevarnosti in preživetje v gorah

Plaz (snežni plaz): Spoznajte vzroke, prepoznavne znake, nevarnosti in ključne taktike za preživetje v gorah — nujno branje za vsakogar v zimskih razmerah.

Avtor: Leandro Alegsa

14-10-2025 13:07

Plaz je naravna nesreča, povezana s snegom. Kadar je na gorah preveč snega ali so snežne plasti nestabilne, lahko del snega zdrsne po pobočju in povzroči plaz. Plazovi lahko hitro pridobijo hitrost in prostornino ter poškodujejo ali pokopljejo vse, kar je na njihovi poti. Ljudje govorijo o plazovih, ker so lahko nevarni za smučarje in druge ljudi, ki se ukvarjajo z zimskimi športi.

Veliki plazovi lahko s seboj nosijo kamenje, balvane in drevesa. Pod seboj lahko pokopljejo ljudi. Če reševalne ekipe ljudi ne najdejo dovolj hitro, umrejo zaradi zadušitve (premalo zraka) ali podhladitve (mraz). Plazovi lahko povzročijo tudi notranje poškodbe zaradi udarcev in stiskanja.

Vzroki in dejavniki tveganja

Snežne razmere in plasti: nestabilne plasti snega (npr. šibka plast pod težjo, svežo plastjo) so pogost vzrok.
Naklon pobočja: največ plazov nastane na pobočjih med približno 30° in 45°.
Vreme: močno sneženje, hitre temperaturne spremembe, močan veter (ki tvori zamete) in odjuga povečujejo nevarnost.
Človeški dejavnik: obremenitev pobočja s smučarji, turnimi smučarji ali deskami lahko sproži plaz.

Vrste plazov

Sveži plazovi (slabše vezan sneg): hitro nastanejo po močnem sneženju ali vetrovnem nalaganju.
Plazovi s plastičnim tokom (mokri plaz): po odjugi ali dežju; snežišče steče kot gosto blato.
Krupen plaz in skalah: vključujejo kamenje in balvane, povzročijo večje uničenje.

Znaki, da je pobočje nevarno

Glasno pokanje ali poruševanje manjših plasti snega.
Razpoke, ki se širijo po snežni površini.
Hitro taljenje ali velika količina svežega snega/zamegljene zarje.
Obstoj predhodnih plazov v istem območju.

Kako zmanjšati tveganje

Preverite lokalne napovedi in stopnje nevarnosti plazov (avalanche forecast).
Način gibanja: izbirajte manj strme poti, hodite po grebenih in igrajte varnost – en po en človek prečka strmino, ostali čakajo na varnem mestu.
Naučite se branja terena in prepoznavanja nevarnih mest (zamaški, terase, žlebovi).
Nosite ustrezno opremo: avalanche transceiver (oddajnik/sprejemnik), sonda (proba), lopata, po možnosti avalanche airbag in čelada.
Pridobite usposabljanje v iskanju v plazovih (companion rescue) in vadite uporabo opreme.

Če se znajdete v plazu

Če lahko, sprožite avalanche airbag takoj.
Poskušajte se premikati proti površju z 'plavanjem' oziroma s premiki rok in nog (kot plavanje) in skušajte zavestno usmerjati telo proti robu plazu.
Če vas odnese, skušajte zaščititi glavo z rokami in ustvariti zračno votlino pred obrazom.
Ohranite mir in varčujte z zrakom — globoko počasno dihanje in poskus ustvarjanja male zračne votline z rokami pred obrazom lahko podaljšata preživetje.

Če nekoga pokoplje plaz — kaj storiti takoj

Companion rescue (reševanje s strani preživelih) je ključnega pomena: prvi 15 minut odločajo. Poklicne reševalne službe so pomembne, vendar pogosto pridejo prepozno za popolnoma pokopane osebe.
Označite zadnjo vidno točko (last seen point) in začnite izklicati ter pregledovati pobočje.
Uporabite transceiver: vsak član skupine ga naj vklopi in išče signal. Nato sistematično preverite z sondiranjem in lopatanjem.
Pri izkopavanju uporabite pravilno tehniko lopatanja (zaščitite hrbet, izkopavajte dolge rove od strani). Najprej poiščite glavo in prsni del — dihalne poti so prioritetne.
Po izvleku takoj ocenite dihanje in srčni utrip; če je potrebno, začnite s CPR in toplim zavijanjem ter čim hitreje pokličite reševalce.

Oprema in priprava

Obvezna trojka: transceiver, sonda, lopata — trenirajte iskanje in sondiranje.
Avtošoba (avalanche airbag) lahko bistveno izboljša verjetnost, da ostanete na površju.
Čelada zmanjša tveganje za poškodbe glave — vendar ne prepreči zadušitve, če ste pokopani.
Udeležite se tečajev o varnosti v gorah in reševanju iz plazov (praktične vaje).

Verjetnost preživetja v plazu

Čas, ki mine od pokopa do izvlečenja, močno vpliva na preživetje. Splošne smernice (približne in odvisne od poškodb, lege pokopa in temperature):

Prvih približno 15 minut: najvišja možnost preživetja — večina ljudi, ki so popolnoma pokopani in hitro izkopani, preživi (ocena reda velikosti: visoka verjetnost, pogosto citirano okoli 80–90 % za tiste brez hudih poškodb, odvisno od vira).
Med 15 in 35 minutami: verjetnost preživetja hitro upada — smrt zaradi zadušitve postane pogost vzrok. Preživetje v tem obdobju je manj verjetno (približno tretjina ali manj, odvisno od okoliščin).
Po približno 35 minutah: možnosti preživetja se močno zmanjšajo; po dveh urah so možnosti za preživetje izredno majhne, razen če je oseba imela zračno votlino in ni bila poškodovana.

Te številke so informativne in variirajo glede na vir, nastale poškodbe, ali je žrtev izpostavljena mrazu in ali ima dostop do zrakovne votline. Zato je hitra in pravilna reakcija skupine izjemno pomembna.

Zaključek in priporočila

Preden se odpravite v turne smuke ali prosto terensko smučanje, preverite plazovne napovedi in razmišljajte o alternativnih, manj tveganih poteh.
Vedno pojdite v goro s skupino, ki ima znanje o plazovih, in vadite companion rescue.
Uporabljajte in redno preizkušajte svojo varnostno opremo: transceiver, sonde, lopate in, kjer je mogoče, airbag.
Zapomnite si: odgovorno odločanje, preventiva in hitra kolektivna akcija so najpomembnejši dejavniki za zmanjševanje smrtnosti zaradi plazov.

Plaz v Himalaji

Plaz

Evropska tabela tveganja za plazove

V Evropi se nevarnost plazov na splošno ocenjuje po naslednji lestvici, ki je bila sprejeta aprila 1993 in je nadomestila prejšnje nestandardne nacionalne sheme. Opisi so bili nazadnje posodobljeni maja 2003, da bi se povečala enotnost pdf.

Stopnja tveganja	Stabilnost na snegu	Tveganje za plazove
1 - Nizka	Sneg je na splošno zelo stabilen.	Plazovi so malo verjetni, razen kadar se na zelo malo ekstremno strmih pobočjih pojavijo velike obremenitve [2]. Morebitni spontani plazovi bodo manjši (plazovi). Na splošno so razmere varne.
2 - Omejeno	Na nekaterih strmih pobočjih je sneg le zmerno stabilen [1]. Drugod je zelo stabilen.	Plazovi se lahko sprožijo ob velikih [2] obremenitvah, zlasti na nekaj splošno opredeljenih strmih pobočjih. Velikih spontanih plazov ni pričakovati.
3 - Srednja	Na številnih strmih pobočjih [1] je sneg le zmerno ali šibko stabilen.	Na številnih pobočjih se lahko sprožijo plazovi tudi pri majhnih obremenitvah [2]. Na nekaterih pobočjih se lahko sprožijo srednje veliki ali celo precej veliki spontani plazovi.
4 - Visoka	Na večini strmih pobočij [1] sneg ni zelo stabilen.	Na številnih pobočjih se plazovi lahko sprožijo tudi pri majhnih obremenitvah [2]. Na nekaterih mestih je verjetno, da se sproti sprožijo številni srednje veliki ali včasih veliki plazovi.
5 - zelo visoka	Sneg je na splošno nestabilen.	Tudi na blagih pobočjih lahko pride do številnih velikih spontanih plazov.

[1] Stabilnost:

Na splošno je podrobneje opisano v lavinskem biltenu (glede nadmorske višine, smeri, vrste terena itd.).

[2] dodatna obremenitev:

težki: dva ali več smučarjev ali deskarjev brez razmika med njimi, en pohodnik ali plezalec, stroj za urejanje terena, razstreljevanje plazov.
lahka: posamezni smučar ali deskar na snegu, ki gladko povezuje zavoje in ne pade, skupina smučarjev ali deskarjev na snegu z najmanj 10 m razmika med posamezniki, posamezna oseba na krpljah.

Gradient:

blage strmine: z naklonom pod približno 30°.
strma pobočja: z naklonom nad 30°.
zelo strma pobočja: z naklonom nad 35°.
ekstremno strma pobočja: ekstremna glede na naklon (nad 40°), profil terena, bližino grebena, gladkost podlage.

Velikost plazu:

Velikost	Iztekanje	Potencialna škoda	Fizična velikost
1 - Sluff	Majhen snežni plaz, ki ne more pokopati človeka, čeprav obstaja nevarnost padca.	relativno neškodljiv za ljudi	dolžina <50 m prostornina <100 m³
2 - majhna	Ustavi se na pobočju.	Lahko pokoplje, poškoduje ali ubije osebo.	dolžina <100 m prostornina <1.000 m³
3 - Srednja	Teče do dna pobočja.	Lahko zakoplje in uniči avtomobil, poškoduje tovornjak, uniči manjše stavbe ali polomi drevesa.	dolžina <1.000 m prostornina <10.000 m³
4 - Velika	Premiki po ravnih površinah (bistveno manj kot 30°), dolgi vsaj 50 m, lahko dosežejo dno doline.	Lahko pokoplje in uniči velike tovornjake in vlake, velike stavbe in gozdna območja.	dolžina >1.000 m prostornina >10.000 m³

Kako preživeti plazove

Preživeti plazove je zelo težko, saj se sneg sproži zelo hitro in lahko v nekaj sekundah živega pokoplje vsakogar. Vendar pa se sneg v plazu pri spuščanju obnaša kot tekočina. Zato je najboljši način, da dejansko "plavate" po hrbtnem plazu. To bo pomagalo, saj bo oseba lahko obdržala obraz navzgor in dihala, hkrati pa se tudi ne bo potopila v sneg (sila plavanja nazaj je nasprotna in nasprotuje sili snega, ki prihaja v njeno smer, namesto da bi jo sneg popolnoma prevzel).

Drug način je, da se takoj po plazu nečesa držite. Predmet mora biti močan, da ga plaz ne odnese, na primer drevo ali velika in težka skala.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je plaz?

O: Plaz je naravna nesreča, ki jo povzroči padajoči sneg na gorah in lahko poškoduje predmete na svoji poti.

V: Zakaj ljudje govorijo o plazovih?

O: Ljudje govorijo o plazovih, ker so lahko nevarni za smučarje in ljubitelje zimskih športov.

V: Katere predmete lahko odnesejo veliki plazovi?

O: Veliki plazovi lahko s seboj odnesejo kamenje, balvane in drevesa.

V: Kakšna so tveganja, povezana s tem, da vas zasuje plaz?

O: Zasutje pod plazom lahko povzroči zadušitev (pomanjkanje zraka) ali podhladitev (mraz), kar lahko povzroči smrt.

V: Kakšne so možnosti za preživetje osebe, ki jo zasuje plaz?

O: Možnosti preživetja osebe, ki jo zasuje plaz, so odvisne od različnih dejavnikov, vendar je na splošno verjetnost preživetja razmeroma majhna.

V: Kaj se zgodi, če reševalne ekipe ne najdejo hitro ljudi, zasutih pod plazom?

O: Če reševalne ekipe hitro ne najdejo zasutega pod plazom, bo verjetno umrl zaradi zadušitve ali podhladitve.

V: Kaj je glavni vzrok za nastanek plazov?

O: Glavni vzrok plazov je prevelika količina snega, ki se nabere na gori.

Iskati