Barja (močvirja) – šota, nastanek, rastlinstvo in ekološki pomen

Barje je mokrišče, kjer se kopiči šota. Šota je plast odmrlega rastlinskega materiala, pogosto mahov, najpogosteje mahu Sphagnum. Barja sodijo med glavne vrste mokrišč in imajo specifične fizikalne, kemične in biološke razmere, ki jih ločijo od drugih mokrišč.

Nastanek in način delovanja

Barja nastanejo tam, kjer sta tla in nadzemna voda dolgo časa nasičena z vodo, razkroj organske snovi pa je zaradi anaerobnih (brez kisika) in kislinskih razmer zelo počasen. Ericaceus (grmičevje iz rodu erik) pogosto raste ukoreninjeno v mahu Sphagnum in v šotni, kar lahko ustvarja značilne prehode med mahovnimi blazinami in grmičevjem. Sphagnum lahko veže veliko vode in hkrati kisla okolje, kar še upočasni razgradnjo organske snovi in spodbuja kopičenje šote.

Vrste barij

• Ombrotrofna barja (deževniki) – dobivajo vodo skoraj izključno iz padavin, so kisla in zelo revna s hranili. Ta opis v veliki meri ustreza barjam, ki jih pogosto imenujemo šotišča.
• Minerotrofna barja (močvirne travišča ali fen) – prejemajo vodo tudi iz podtalnice ali površinskega odtoka, zato so lahko manj kisla in bogatejša s hranili; rastlinski in živalski svet se zaradi tega razlikuje od ombrotrofnih barij.

Rastlinstvo in živalsvo

Zaradi kislega in hranilno revnega okolja so vrste, ki uspevajo na barjih, posebej prilagojene. Poleg Sphagnum so pogoste rože in šibkejši grmi:

• erike, šetra (Ericaceae), pašji las (Eriophorum), rosikovine (Drosera) in druge mesojede rastline;
• posebne travne in šotne rastline, ki prenašajo stalno mokre razmere;
• živalske vrste vključujejo različne žuželke (npr. libelam podobne vrste), dvoživke, nekatere ptice močvirnic in redke metulje ter druge specialistične vrste.

Šota kot ponor ogljika in pomen za podnebje

Zaradi počasnega razkroja organske snovi se v šoti kopiči veliko ogljika. Barja delujejo kot dolgoročni skladiščni rezervoar ogljika — na globalni ravni shranijo več ogljika kot ena tretjina gozdov, kljub temu da zasedajo veliko manjšo površino. Kadar so barja izsušena ali izkopana za pridobivanje šote, se sprošča shranjeni ogljik v obliki CO2 in metana, kar prispeva k podnebnim spremembam.

Vodna kemija in videz vode

Barja se pojavljajo tam, kjer je voda na površini tal pogosto kisla in vsebuje malo hranilnih snovi. V nekaterih primerih je voda skoraj v celoti pridobljena iz padavin, zato so to ombrotrofna barja. Voda, ki priteka iz barij, ima značilno rjavo barvo zaradi raztopljenih šotnih taninov, kar vpliva tudi na barvo voda v nižjih delih porečij.

Globina šote in tempo kopičenja

Zaradi nizke rodovitnosti in hladnejšega, mokrega mikroklime rast rastlin pogosto poteka počasi, razkroj pa je zaradi nasičenih tal še počasnejši. Zato se količina šote v dolgih časovnih obdobjih povečuje; v nekaterih primerih doseže več metrov globine. Tempo kopičenja je sicer razmeroma majhen (milimetri do nekaj centimetrov na stoletje), a se skozi tisočletja naberejo velike količine organske snovi.

Biotska raznovrstnost in druge ekosistemske storitve

Barja imajo značilne skupine rastlinskih in živalskih vrst ter so zelo pomembna za biotsko raznovrstnost, zlasti v pokrajinah, ki so sicer poseljene in obdelane. Poleg shranjevanja ogljika nudijo še druge koristi:

• uravnavanje vodnega režima in zmanjševanje poplavnega vrha z zadrževanjem vode;
• očiščevanje in zadrževanje delcev ter nekaterih onesnaževal;
• paleoekološki zapis – šota ohranja pelod, ogljene ostanke in celo kulturne artefakte, kar je dragoceno za raziskave preteklosti;
• kulturni in rekreacijski pomen za lokalne skupnosti.

Gospodarska raba, ogroženost in obnova

Barja so bila in so še vedno tarča različnih človeških posegov: drenaža za kmetijstvo, izkopavanje šote za gorivo ali substrat, naseljevanje in nasploh spreminjanje rabe zemljišč. Ti posegi lahko vodijo v izgubo habitatov, izpuste toplogrednih plinov in zmanjšanje biotske raznovrstnosti. Zaščita in obnova barij vključujeta ukrepe, kot so zapiranje odvodnjavnih kanalov, ponovno zaraščanje s Sphagnum ter varstvo preko zaščitenih območij (npr. konvencije Ramsar, Natura 2000).

Sklepne misli

Barja so ekološko in podnebno pomembni ekosistemi, ki potrebujejo varstvo zaradi svoje vloge kot skladišča ogljika, kot življenjski prostor številnih prilagojenih vrst in zaradi storitev, ki jih nudijo ljudem. Ohranjanje njihove hydrologije in preprečevanje degradacije sta ključna za ohranitev teh dragocenih mokrišč v prihodnosti.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je bog?

V: Kaj je šota?

V: Katera so druga imena za barje?

V: Zakaj so močvirja ponor ogljika?

V: Zakaj je v močvirjih malo hranilnih snovi?

V: Kaj daje vodi, ki priteka iz močvirij, rjavo barvo?

V: Zakaj so barja pomembna za biotsko raznovrstnost?

Išči po črki