Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni

Prepričanja in prakse

Središče Cerkve je v Salt Lake Cityju v zvezni državi Utah, vendar po vsem svetu živi več kot 15 milijonov članov. Približno šest milijonov jih živi v Združenih državah Amerike. Štiri milijone in pol jih živi na zahodu Združenih držav, 1,8 milijona pa jih živi v Utahu. To je druga najhitreje rastoča cerkev v Združenih državah Amerike. Je četrta največja v Združenih državah Amerike. Vodja Cerkve se imenuje predsednik Cerkve, člani pa ga spoštujejo kot preroka. Trenutno je predsednik Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni Russell M. Nelson. Sveti iz poslednjih dni verjamejo, da njihovega preroka vodi Bog, tako kot katoličani verjamejo, da Bog vodi papeža.

Sveti iz poslednjih dni verjamejo v Sveto pismo, vključno s Sveto pismo in Mormonovo knjigo - drugo zavezo Jezusa Kristusa. Verjamejo tudi, da je pomembno, da družine veliko časa preživijo skupaj, in da lahko po smrti živijo skupaj za vedno. Sveti iz poslednjih dni ne pijejo alkohola, kave ali čaja, ne kadijo tobaka in ne uporabljajo drugih drog. Enkrat na teden se v nedeljo zberejo v cerkvi, kjer sprejmejo zakrament in poslušajo kratke govore članov svoje kongregacije. Imajo tudi nedeljsko šolo, v kateri se naučijo več o svoji veri. Cerkev ima dejavnosti tudi med tednom. Sveti iz poslednjih dni imajo tudi zgradbe, ki se imenujejo templji. To so najsvetejše zgradbe v njihovi religiji. Ko je tempelj posvečen, lahko vanj vstopijo le sveti iz poslednjih dni, ki živijo v skladu z nauki Cerkve.

Sveti iz poslednjih dni verjamejo v pomoč revnim in pomoči potrebnim ljudem po vsem svetu. Zato so sveti iz poslednjih dni od leta 1985 v denarju in pomoči drugim ljudem namenili 1,2 milijarde dolarjev. Prav tako verjamejo, da je pomembno spoznati svojo družinsko zgodovino, ki jo pogosto imenujemo genealogija. Tudi drugim pomagajo pri spoznavanju njihove družinske zgodovine in omogočajo brezplačen dostop do vseh svojih družinskih zapisov prek spleta na spletni strani Familysearch.org.

Joseph Smith je leta 1842 napisal 13 odstavkov, v katerih je opisal, v kaj verjamejo Cerkev in njeni člani. To je teh 13 prepričanj:

ČLANI VERE

1. Verujemo v Boga, večnega Očeta, njegovega Sina Jezusa Kristusa in Svetega Duha.
2. Verjamemo, da bodo ljudje kaznovani za svoje grehe in ne za Adamov prestopek.
3. Verjamemo, da je po Kristusovi odkupnini vse človeštvo lahko odrešeno, če je poslušno zakonom in odredbam evangelija.
4. Verjamemo, da so prva načela in obredi evangelija: prvič, vera v Gospoda Jezusa Kristusa; drugič, kesanje; tretjič, krst s potopitvijo za odpuščanje grehov; četrtič, polaganje rok za dar Svetega Duha.
5. Verjamemo, da mora biti človek poklican od Boga s preroštvom in s polaganjem rok tistih, ki imajo oblast, da bi oznanjal evangelij in opravljal njegove zakramente.
6. Verjamemo v isto organizacijo, ki je obstajala v prvotni Cerkvi, in sicer v apostole, preroke, pastorje, učitelje, evangeliste itd.
7. Verjamemo v dar jezikov, preroštva, razodetja, videnja, ozdravljenje, razlago jezikov in tako naprej.
8. Verjamemo, da je Sveto pismo Božja beseda, če je pravilno prevedeno; prav tako verjamemo, da je Mormonova knjiga Božja beseda.
9. Verjamemo v vse, kar je Bog razodel, kar razodeva zdaj, in verjamemo, da bo razodel še mnogo velikih in pomembnih stvari v zvezi z Božjim kraljestvom.
10. Verjamemo v dobesedno zbiranje Izraela in obnovo desetih plemen; da bo Sion (novi Jeruzalem) zgrajen na ameriški celini; da bo Kristus osebno kraljeval na zemlji; in da se bo zemlja obnovila in dobila svojo rajsko slavo.
11. Zahtevamo privilegij čaščenja Vsemogočnega Boga po svoji vesti in vsem ljudem dopuščamo enak privilegij, naj častijo, kako, kje ali kaj želijo.
12. Verjamemo v podrejenost kraljem, predsednikom, vladarjem in sodnikom ter v spoštovanje, spoštovanje in ohranjanje zakona.
13. Verjamemo, da smo pošteni, resnični, čisti, dobrotljivi, krepostni in da delamo dobro vsem ljudem; dejansko lahko rečemo, da sledimo Pavlovemu napotku: "Vse verjamemo, vse upamo, veliko smo pretrpeli in upamo, da bomo lahko vse pretrpeli. Če je kaj krepostnega, lepega, dobrega slovesa ali hvalevrednega, iščemo te stvari.

Organizacija

V Cerkvi je več razdelitev. Največje so področja. Območje je lahko celotna država ali del celine. Druga delitev je tempeljsko okrožje. Tempeljsko okrožje vsebuje vse skupnosti, ki jim služi en tempelj. To pogosto pomeni celotno državo, regijo ali veliko mesto. Še ena delitev je misijon, ki je območje, kamor so dodeljeni misijonarji; skoraj ves svet je del misijona, ne glede na to, ali misijonarji tam živijo ali iščejo spreobrnjence.

Druga delitev Cerkve so koloni. V kolinah so vsi sveti iz poslednjih dni na določenem geografskem območju (na primer kolona v Whittierju v Kaliforniji služi vsem svetim iz poslednjih dni v Whittierju, Pico Riveri in La Miradi). V enem kolonu je pogosto več tisoč članov. Dežele so razdeljene na okrožja.

Na območjih, kjer je cerkev manj uveljavljena in ni dovolj članov za ustanovitev deleža, se ustanovi okrožje. Okrožja imajo enako vlogo kot koloni. Okrožja so razdeljena na podružnice. Če število članov cerkve dovolj naraste, se okrožje spremeni v kol, podružnice pa v okrožja.

Vsaka skupnost je en oddelek (ali podružnica). V enoti so lahko samo ljudje, ki govorijo jezik, ki ni lokalni jezik na njenem območju. Primeri vključujejo območja ob velikih ameriških vojaških oporiščih v tujih državah, kjer so lahko organizirani oddelki v angleškem jeziku, in večja ameriška mesta z veliko priseljenci, kjer so pogosto ustanovljeni oddelki, ki uporabljajo španščino, kitajska narečja ali druge jezike. V nekaterih krajih obstajajo posebni oddelki za gluhe osebe, kjer bogoslužje poteka v lokalnem znakovnem jeziku (kot je ameriški znakovni jezik v angleško govoreči Severni Ameriki). Cerkev ima tudi "oddelke za samske", v katerih skupnost sestavljajo samo samski odrasli. Obstajata dve vrsti oddelkov za samske - Young Single Adult (YSA), za starejše od 18 do 30 let, in Single Adult (SA), za starejše od 30 let.

Zgodovina

Cerkev je leta 1830 v zvezni državi New York ustanovil Joseph Smith. Verjetno je bil razlog za to Knjiga Mormon, ki naj bi jo Smith prevedel iz zlatih plošč, zakopanih na bližnjem hribu. Smithovi privrženci so se leta 1831 prvič odpravili v Kirtland v Ohiu. V Kirtlandu so zgradili prvi tempelj, sredi tridesetih let 19. stoletja pa je bilo v Cerkvi Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni že več kot 17.000 članov. Leta 1838 so se sveti iz poslednjih dni naselili v mestih Independence in Far West v Missouriju. Izgnali so jih, ker ljudje v Missouriju niso zaupali svetim iz poslednjih dni. Sveti iz poslednjih dni so se nato preselili v Nauvoo v Illinoisu. Tam je Smith začel prakticirati poligamijo in poskušal vzpostaviti "teodemokracijo", ki je združevala vladavino svetih iz poslednjih dni in ameriško demokracijo. Leta 1844 je Smith poskušal ukiniti časopis Nauvoo, zaradi česar je bil obtožen izdaje, nato pa ga je množica ubila.

Po Smithovi smrti je prišlo do spora o tem, kdo naj ga nadomesti. Brigham Young je leta 1847 vodil večino svetih iz poslednjih dni v Utah. Ko je Utah leta 1850 postal ozemlje, je bila to nekakšna teokracija. Kasneje v petdesetih letih 19. stoletja je prišlo do spora med svetimi iz poslednjih dni in ameriško vlado glede nadzora nad ozemljem. To se je imenovalo vojna v Utahu. Pokol v Mountain Meadows je bil del vojne v Utahu. Konec 19. in v začetku 20. stoletja so sveti iz poslednjih dni naselili "mormonski koridor" v Utahu in okoliških državah na zahodu Združenih držav. Med kraji, ki so jih naselili, so bili Mesa v Arizoni, San Bernardino v Kaliforniji, Las Vegas v Nevadi in Cardston v Alberti. Do leta 1890 je Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni zgradila templje v treh mestih Utaha.

Brigham Young je umrl leta 1877. Takrat je vlada ZDA poligamijo razglasila za nezakonito. Young in nekateri člani Cerkve so poligamijo prakticirali že od 40. let 19. stoletja. Zaradi zakonov ameriške vlade so se številni voditelji svetih iz poslednjih dni skrivali, mnoge poligamiste pa so poslali v zapor. Leta 1890 je cerkev prenehala s poligamijo. To naj bi bil začetek moderne dobe mormonske cerkve.

V začetku 20. stoletja se je Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni razširila in odprla prve templje zunaj Utaha. Kmalu v 20. stoletju je bilo dajanje desetine (dajanje denarja Cerkvi) določeno kot del dobrega člana. Leta 1995 je Gordon Hinckley postal predsednik. Cerkev je zaradi njega zgradila številne templje v Združenih državah Amerike in drugod po svetu. Po smrti Thomasa S. Monsona januarja 2018 je sedanji predsednik Russell M. Nelson.

Misije

Mlade spodbujamo, naj gredo na misije, ko bodo dovolj stari. Moški lahko gredo dve leti po 18. letu starosti (če so končali srednjo šolo), ženske pa 18 mesecev po 19. letu starosti. Pred spremembo cerkvene politike avgusta 2012 so morali biti moški v večini držav stari 19 let, ženske po vsem svetu pa 21 let, preden so lahko odšli na misije. Na misije gre več moških kot žensk. Ti misijonarji gredo za nekaj mesecev v "misijonarski center za usposabljanje", kjer se naučijo, kako biti dobri misijonarji, nato pa na svojem misijonu živijo v drugem kraju. Cerkev jim pove, kam morajo iti. Nato delajo z enim drugim misijonarjem, ki je istega spola kot oni (imenovan "spremljevalec"), spremljevalce pa pogosto menjavajo, tako da niso vedno z isto osebo. Misijonarji gredo k ljudem, ki živijo v njihovi bližini, in jih učijo o Cerkvi ter krščujejo ljudi, ki se želijo pridružiti Cerkvi. Pomagajo tudi ljudem v svoji okolici, tudi če ti niso v Cerkvi. Pogosto pomagajo tako, da gradijo hiše za ljudi, ki jih potrebujejo.

Starejši ljudje se včasih odpravijo na misije, ko njihovi otroci odrastejo. Na misije gredo s svojim zakoncem. Obstaja veliko različnih vrst misijonov za "starejše misijonarje". Nekateri trajajo le nekaj mesecev, drugi pa nekaj let. Ti misijoni so lahko "službeni misijoni", kar pomeni, da gredo pomagat ljudem, ki živijo na določenem območju. Včasih je starejši misijonar "predsednik misijona". To pomeni, da vodi in pomaga mladim misijonarjem v kraju, kamor gredo živeti.

Kritike

Cerkev LDS je že od svoje ustanovitve deležna številnih kritik. Nekatere od teh kritik so naštete v nadaljevanju.

Trenutni

• zahteva, da oseba nameni 10 % zasluženega denarja cerkvi.
• Nečlanom ali članom, ki nimajo cerkvenega dovoljenja za obiskovanje templjev, ne dovolijo obiskovati porok v templjih.
• še naprej verjamejo, da je najbolje, da matere ostanejo doma in vzgajajo družino.
• Dovoljenje krsta za umrle, da bi se umrli lahko pridružili Cerkvi.
• prizadevanje, da se ne dovolijo poroke homoseksualcev, tudi na območjih, kjer živi zelo malo svetnikov iz poslednjih dni (na primer kalifornijski predlog 8, ki je bil sprejet delno zaradi medijske kampanje, ki jo je financirala cerkev).
• Ne rečem, koliko denarja ima cerkev
• Verovanje, da je bil Bog nekoč človek.
• prepoved pitja alkohola, kave, čaja

Pretekli

• poligamija, ki moškim omogoča, da imajo več kot eno ženo (Cerkev je to večinoma prenehala izvajati leta 1890, čeprav nekatere ločene cerkve to še vedno dovoljujejo).
• do leta 1978 črncem ni bilo dovoljeno vstopati v templje, odhajati na misije ali postati voditelji.
• Za Brighama Younga, drugega preroka Cerkve, ki je učil, da je bil Bog nekoč kot Adam, čeprav to nikoli ni bil uradni cerkveni nauk.