Zapor (ječa) – definicija, vrste in vloge zaporov

Zapor ali ječa je stavba, v kateri morajo živeti ljudje, ki jim je bila odvzeta svoboda. Zapori se uporabljajo predvsem kot kazen za kršitev zakona. Tisti, ki prekršijo zakon in so na sodišču obsojeni (spoznani za krive), lahko prejmejo zaporno kazen, ki je odredba, da morajo določen čas preživeti v zaporu. Zapore običajno upravlja vlada.

Obstajajo tudi drugi razlogi, zaradi katerih je nekdo lahko zaprt. Včasih so lahko osebe v zaporu pred sojenjem (t. i. predkazenski pripor ali pripor). V času vojne lahko ujeti vojaki postanejo vojni ujetniki, civilisti (ki niso vojaki) pa so lahko nameščeni v taborišče za interniranje. V nekaterih državah se zapori uporabljajo tudi za politične zapornike (osebe, ki se ne strinjajo z voditeljem ali vlado države).

Za zapor se uporabljajo tudi besede gaol (izgovori se kot "zapor"), penitenciarij ali kaznilnica. V ZDA besedi "prison" in "jail" pomenita dve različni stvari. V ameriškem zaporu, ki ga upravlja lokalna vlada, so zaprte osebe, ki še niso imele sojenja ali so bile obsojene zaradi manjšega kaznivega dejanja. V ameriškem zaporu ali kaznilnici, ki ga upravlja državna ali zvezna vlada, so zaprti ljudje, ki prestajajo dolgoletno kazen za hudo kaznivo dejanje. Zunaj Severne Amerike pomenita "zapor" in "ječa" isto stvar. Obstaja veliko slengovskih besed za zapore.

Vrste zaporov in zavodov

Predkazenski pripor (pripor) – začasna pridržanja oseb, ki čakajo na sojenje ali izgon.
Kazenski zapori – za obsojene, ki prestajajo zaporne kazni; razdeljeni so glede na resnost kaznivih dejanj in trajanje kazni.
Penitenciariji in kaznilnice – pogosto termini za večje državne ali zvezne zapore z daljšimi kaznimi.
Vojaški zapori – za pripadnike oboroženih sil, obsojene vojaških prekrškov.
Internacijski tabori – uporabljeni v konfliktih ali za izgon določenih skupin; tu so včasih nastanjeni civilisti ali politični nasprotniki.
Popravni zavodi za mladoletnike – posebni zavodi z drugimi programi in pravilniki, namenjeni mladostnikom.
Zaporniški oddelki za psihično bolne – za obsojene z duševnimi motnjami, kjer so potrebne specializirane storitve.

Ravni varnosti in upravljanje

Zaporniški sistemi so običajno razdeljeni po stopnjah varnosti: nizka, srednja in visoka (ter včasih maksimalna). Višje varnostne stopnje vključujejo strožje nadzorne ukrepe, omejitve gibanja in bolj zaprte enote. Upravljanje zaporov običajno opravlja država (ministrstvo za pravosodje ali notranje zadeve), lahko pa so v nekatere naloge vključeni tudi zasebni upravljavci, nevladne organizacije in strokovnjaki za socialno delo.

Vloge zaporov

Kaznovanje: odvzem svobode kot posledica kršitve zakonodaje.
Zaščita družbe: odstranjevanje nevarnih oseb iz javnega prostora, da se prepreči ponovitev kaznivih dejanj.
Rehabilitacija: izobraževalni in delovni programi, zdravljenje zasvojenosti, psihosocialna podpora z namenom zmanjšanja recidivizma.
Odgovornost in odškodnina: skozi izvrševanje kazni se skuša vzpostaviti občutek odgovornosti pri storilcu.
Preventiva: odvračanje drugih pred storitvijo kaznivih dejanj z vidika tveganja in posledic.

Pravne pravice in pogoji v zaporu

Zaporniki ohranjajo osnovne človekove pravice, čeprav so določene svoboščine omejene. To vključuje pravico do poštenega sojenja, zdravniške oskrbe, osnovnih življenjskih pogojev in po možnosti stikov z družino. V praksi se pogoji v zaporih zelo razlikujejo med državami — od spoštovanja mednarodnih standardov do hudih kršitev človekovih pravic v prekomerno prenatrpanih in slabo upravljanih zavodih.

Rehabilitacija in programi za reintegracijo

Dobri popravni sistemi ponujajo programe, ki vključujejo:

izobraževanje in usposabljanje za delo,
terapije in svetovanje za zasvojenosti ali nasilno vedenje,
psihosocialno podporo in pripravo na življenje po izpustu (reintegracijski programi),
delovne programe znotraj zapora, ki prispevajo k pridobivanju spretnosti.

Ti ukrepi zmanjšujejo verjetnost ponovitve kaznivega dejanja in pomagajo pri varnem vrnitvi v skupnost.

Posebne teme

Politični zaporniki: V nekaterih državah se zapor uporablja za zatiranje političnih nasprotnikov. To je pogosto predmet kritik mednarodnih organizacij za človekove pravice.

Interniranje in vojne razmere: V vojnih razmerah se uporabljajo posebni režimi zavezništva in mednarodnega prava (določila Ženevskih konvencij) za ravnanje z vojni ujetniki in interniranci.

Predkazenski pripor: Osebe, ki so pridržane pred sojenjem, niso nujno obsojene in jim je treba omogočiti pravice do obrambe. Dolgotrajni pripori pa lahko predstavljajo pravno in etično problematiko.

Problemi in izzivi

- Prenatrpanost zaporov, slabi higienski in zdravstveni pogoji.
- Prekomerna uporaba izolacije ali fizičnih kazni.
- Pomanjkanje programov za rehabilitacijo in ustreznega usposabljanja.
- Diskriminacija in neenak dostop do pravne pomoči.
- Visoke stopnje recidivizma, kadar ni ustrezne podpore po izpustu.

Alternativne kazni in reforme

Veliko držav preučuje ali že izvaja alternative zaporu za manj resna kazniva dejanja, na primer pogojne kazni, družbeno koristno delo, nadzor z elektronsko zapestnico, programi za zdravljenje odvisnosti in mediacija. Cilj reform je zmanjšati stroške zaporniškega sistema, zmanjšati prenatrpanost in izboljšati rezultate za posameznike in družbo.

Mednarodni standardi

Mednarodne organizacije in konvencije, kot so ZN in Svet Evrope, določajo minimalne standarde za ravnanje z zaporniki (npr. Standardne minimalne pravice za zapornike – "Nelson Mandela Rules"). Ti standardi vključujejo prepoved mučenja, dostop do zdravstvene oskrbe, izobraževanje in spoštovanje osnovne človekove dostojanstva.

Zaključek

Zapor je institut, ki združuje kaznovanje, zaščito družbe in možnost rehabilitacije. Njegova učinkovitost je odvisna od pravnega okvira, kakovosti upravljanja, spoštovanja človekovih pravic in razpoložljivosti programov, ki zapornikom pomagajo vrniti se v družbo. Razprave o reformah, alternativah in izboljšavah pogojev v zaporih ostajajo pomemben del moderne kazenskopravne politike.

Pogled na notranjost zapora na otoku Presidio modelo na Kubi

Stavbe in objekti zaporov

Zapori so običajno obdani z zidovi in vrati. V zaporu je običajno veliko zaklenjenih vrat za nadzor zapornikov.

Zaporniki spijo v majhnih zaprtih sobah, imenovanih celice. V celicah so pograd, stranišče in umivalnik. Zaporniki lahko vsak dan zapustijo celico, da bi se razgibali. Nekateri zaporniki čez dan delajo v zaporu, bodisi v tovarni bodisi pri kuhanju ali čiščenju. Zapornike nadzorujejo uslužbenci organov pregona, ki se imenujejo pazniki. Vodja zapora se imenuje warden (ZDA, Kanada), superintendent (nekateri deli ZDA, Indija) ali guverner (Združeno kraljestvo, Avstralija).

V zaporih so običajno tudi druge zgradbe in objekti, kot so kapela, knjižnica, dvorišče za telovadbo, telovadnica, bolnišnica (majhna bolnišnica), sobe za obiske družinskih članov in odvetnikov, kuhinje in prostori za zaporniško osebje.

Stopnja varnosti zapora je odvisna od vrste zapora. V zaporih z najvišjo stopnjo varnosti je zaščita še večja kot v običajnih zaporih. Nekateri zapori v ZDA imajo oddelek, imenovan "smrtna celica", v katerem so osebe, obsojene na smrt, zaprte do usmrtitve. Po drugi strani pa je "odprti zapor" zapor, v katerem lahko zaporniki pogosto potujejo iz zapora. Uporabljajo se za zapornike, ki so bili obsojeni zaradi manjših kaznivih dejanj ali ki bodo kmalu izpuščeni.

Združeni narodi so leta 1955 sprejeli "standardna minimalna pravila" za ravnanje z zaporniki. Tudi člen 10 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah potrjuje človeško ravnanje z zaporniki v zaporu. V nekaterih zaporih so osebe, zaprte zaradi spolne zlorabe otrok, zaradi lastne varnosti ločene od drugih zapornikov.

Presidio modelo, od zunaj

Namen

Obstajajo štiri glavne ideje o tem, čemu naj bi se zapori uporabljali:

Rehabilitacija: Zapori bi morali biti kraji, ki zapornike spreminjajo v dobre ljudi.
Odvračanje: Ljudi bi morala prestrašiti misel, da bodo šli v zapor, zato ne bodo želeli zagrešiti kaznivih dejanj.
onesposobitev: Zapiranje storilcev kaznivih dejanj jim preprečuje, da bi storili še več kaznivih dejanj.
Povračilo: S tem, ko so prisiljeni preživeti čas v zaporu, se družba maščuje ljudem, ki kršijo zakone.

Predkazenski pripor

Oseba, ki je bila obtožena kaznivega dejanja, vendar je sodišče še ni obsodilo, je lahko poslana v zapor, če:

sodišče meni, da oseba morda ne bo prišla na sojenje,
sodišče meni, da bi oseba lahko predstavljala nevarnost za skupnost, ali
(predvsem v ZDA) sodišče zahteva plačilo varščine, vendar oseba tega zneska ne more plačati.

V nekaterih delih ZDA lahko aretirano osebo pridržijo v okrožnem zaporu, dokler se ne odločijo, ali jo bodo obtožili ali izpustili. V drugih krajih je aretirana oseba pridržana na policijski postaji in ne v zaporu.

Posebni zapori

Zaporniki in zapornice so običajno nameščeni na ločenih lokacijah in pogosto v ločenih zaporih.

Obstajajo posebni zapori za mlajše od 18 let, ki storijo kaznivo dejanje. Te zapornike imenujemo mladoletni storilci kaznivih dejanj ali mladoletni storilci kaznivih dejanj. Ti kraji v svojem imenu nimajo vedno besede "zapor", temveč se imenujejo na primer "zavod za mlade storilce kaznivih dejanj".

Spornost

Zapori so kontroverzna tema, o kateri imajo ljudje različna mnenja.

Ljudje, ki menijo, da bi morali imeti zapore, pravijo, da odstranitev ljudi, ki storijo kaznivo dejanje, iz družbe preprečuje, da bi storili še več kaznivih dejanj, in jih kaznuje za njihovo vedenje. Pravijo tudi, da lahko zaprtje ljudi v zapor prepreči, da bi podobna kazniva dejanja zagrešili tudi drugi, ki bi jih lahko zagrešili.

Ljudje, ki menijo, da ljudi ne bi smeli zapirati, pravijo, da zaradi zapora postanejo bolj nasilni in jezni. Ljudje, ki storijo manjša kazniva dejanja in so poslani v zapor, postanejo nasilni kriminalci. Poleg tega ljudje, ki so poslani v zapor, ne morejo videti svoje družine ali otrok, kar lahko povzroči težave v njihovi družini. Včasih v zapor pošljejo ljudi, ki niso storili ničesar narobe. Ameriška teorija, ki je kritična do zaporov, se imenuje zaporniški industrijski kompleks. Ljudje, ki verjamejo v zaporniški industrijski kompleks, menijo, da zasebna zaporniška podjetja želijo, da se v zaporih znajde veliko ljudi, da bi tako zaslužila.

Število oseb v zaporu

Od leta 2006 je na svetu v zaporih trenutno devet milijonov ljudi. Največ zapornikov je trenutno v Združenih državah Amerike, kjer je zaprtih več kot 2 milijona ljudi. Leta 2002 sta imeli Rusija in Kitajska več kot milijon zapornikov. Leta 2003 je bilo v Združenem kraljestvu v zaporih 73.000 ljudi; podobno število ljudi v zaporih sta imeli tudi Francija in Nemčija.

Znameniti zapori v zgodovini

Alcatraz, San Francisco (zgodovinski)
Zaporni objektAtticaAttica, New York, prizorišče najbolj zloglasnega zaporniškega upora v zgodovini Združenih držav Amerike
Bastilja, Pariz, Francija (zgodovinska) V francoščini
Hudičev otok Francoska Gvajana (zgodovinski)
Leavenworth v Kansasu, kjer je zvezni zapor in glavni vojaški zapor, Disciplinska vojašnica Združenih držav Amerike.
Otok Rikers, New York, ZDA (od leta 1884)
zapor Sing Sing, Ossining, New York, ZDA (od leta 1828)
Londonski stolp, London, Anglija (zgodovinski)

Kulturne reference na zapore in zaporniško življenje

O zaporih in zaporniškem življenju je napisanih veliko knjig in pesmi, na primer Grof Monte Cristo Alexandra Dumasa, père, in Balada o zaporu v Readingu Oscarja Wilda.

Obstajajo tudi filmi, ki prikazujejo zaporniško življenje, kot so:

A ClockworkOrange (1971) režiserja Stanleyja Kubricka
Papillon (1973) v režiji Franklina J. Schaffnerja
Stir Crazy (1975) v režiji Sidneyja Poitierja
Midnight Express (1978) režiserja Alana Parkerja
Pobeg iz Alcatraza (1979) režiserja Dona Siegla
Odrešitev Shawshanka (1994) režiserja Franka Darabonta
Dead Man Walking (1995) v režiji Tima Robbinsa
Zelena milja (1999) režiserja Franka Darabonta
Lockdown (2000), režija: John Luessenhop

Obstajajo tudi televizijske oddaje, kot je Prisoner: (1979-1986), Prison Break (2005-2009), Lockup (2005-2009) in Lockdown: (2006 - sedanjost). Trenutna televizijska oddaja o ženskem zaporu je Orange Is the New Black (Oranžna je nova črna).

Sorodne strani

Okrožni zapor je izraz, ki se uporablja za lokalne zapore z upravno varnostjo, ki so v vsakem okrožju Združenih držav in so namenjeni tistim, ki čakajo na sojenje, ter tistim, ki prestajajo kratke kazni. V nekaterih od teh ustanov so lahko tudi obsojeni zaporniki z najvišjo stopnjo varnosti in nekateri, ki čakajo na prevoz v državne zapore, če so bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj.
državni zapori je izraz, ki se uporablja za zapore v posameznih zveznih državah ZDA in za kriminalce, obsojene za kazniva dejanja, zaradi katerih se znajdejo v teh ustanovah.
zvezni zapor je izraz za posebne zapore, ki so v vsaki zvezni državi ZDA in jih upravlja zvezni urad za zapore, v njih pa so zaprti kriminalci, ki so zagrešili zvezna kazniva dejanja, zaradi katerih so pristali v teh zavodih.
vojaški zapori je izraz za posebne zapore, ki so v vsaki zvezni državi ZDA, ki jih upravlja vojska in so namenjeni zločincem, obsojenim za vojne zločine, zaradi katerih se znajdejo v teh ustanovah.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je zapor?

O: Zapor je stavba, v kateri morajo živeti ljudje, ki jim je bila odvzeta svoboda, običajno kot kazen za kršitev zakona.

V: Kako ljudje končajo v zaporu?

O: Ljudje lahko pristanejo v zaporu, ko jih sodišče obsodi za kaznivo dejanje in jim izreče zaporno kazen. Pred sojenjem so lahko tudi v predkazenskem ali pripornem postopku. V času vojne lahko ujeti vojaki postanejo vojni ujetniki, civilisti pa so lahko nameščeni v taborišče za internirance. V nekaterih državah se zapori uporabljajo tudi za politične zapornike (osebe, ki se ne strinjajo z voditeljem ali vlado države).

V: Ali obstajajo različne vrste zaporov?

O: Da, obstajajo različne vrste zaporov, odvisno od države in regije. V ZDA so "zapori", ki jih upravljajo lokalne vlade in v katerih so zaprti ljudje, ki še niso bili sojeni ali so bili obsojeni zaradi manjšega kaznivega dejanja. V ameriških "zaporih" ali "kaznilnicah", ki jih upravljajo državne ali zvezne vlade, so zaprti ljudje, ki prestajajo dolgoletne kazni za huda kazniva dejanja. Zunaj Severne Amerike pomenita izraza "zapor" in "ječa" isto stvar.

V: Kaj se zgodi s premoženjem zapornikov, ko pridejo v zapor?

O: V razvitih državah, kot so Združene države Amerike, se zapornikom ob vstopu v zapor zaseže večina ali vse osebno premoženje do izpusta. Med prestajanjem zaporne kazni morajo nositi tudi zaporniško uniformo.

V: Ali obstaja sleng za zapore?

O: Da, obstaja sleng za zapore, na primer gaol (izgovori se kot zapor) ali popravni dom.

V: Ali so zapori in zapori v ZDA različni?

O: Da, zapori in zapori v ZDA pomenijo različne stvari - zapori so pod upravo lokalnih oblasti in v njih so ljudje, ki še niso bili sojeni ali so bili obsojeni zaradi manjšega kaznivega dejanja; medtem ko so zapori/zapori pod upravo državnih ali zveznih oblasti in v njih so ljudje, ki prestajajo dolgoletne kazni zaradi hudih kaznivih dejanj.