Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (1966) — definicija

Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah je pogodba Združenih narodov. Njen namen je pomagati pri izboljšanju državljanskih pravic.

Te pravice so navedene v Splošni deklaraciji človekovih pravic. To je ena najpomembnejših pogodb na področju mednarodnega prava človekovih pravic. Sprejeta je bila leta 1966 skupaj z Mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. V veljavo je stopil leta 1976. Združeni narodi so za izvajanje pogodbe ustanovili Odbor za državljanske in politične pravice (CCPR).

Osnovne informacije

Pakt je bil sprejet s strani Generalne skupščine Združenih narodov 16. decembra 1966 in je skupaj z Mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah sestavni del t. i. Mednarodne listine človekovih pravic. V veljavo je stopil 23. marca 1976 po ratifikaciji zadostnega števila držav.

Ključne pravice, ki jih varuje pakt

Pakt zajema širok nabor temeljnih pravic, med njimi:

• pravico do življenja,
• prepoved mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja,
• prepoved suženjstva in prisilnega dela,
• pravico do osebne svobode in varnosti,
• pravico do poštenega sojenja in pravice obdolžencev,
• pravico do zasebnosti in zaščite pred arbitrarno vmešavanjem v zasebno življenje,
• svobodo misli, vesti in verske svobode,
• svobodo izražanja, svobodo mirnega zbiranja in svobodo združevanja,
• pravico do sodelovanja v javnih zadevah, vključno s pravico voliti in biti izvoljen,
• zavrnitev diskriminacije na podlagi rase, spola, jezika, vere, političnega prepričanja, narodnosti ali drugega statusa.

Izvajanje in nadzor

Za spremljanje izvajanja pakta je pristojen Odbor za državljanske in politične pravice (znan tudi kot Human Rights Committee ali CCPR). Države pogodbenice morajo odboru redno pošiljati poročila o ukrepih, ki so jih sprejele za uresničevanje določb pakta. Odbor preučuje ta poročila in izda pripombe in priporočila (concluding observations).

Odbor prav tako izda splošne komentarje (General Comments), s katerimi podrobneje razlaga pomen in obseg posameznih členov pakta ter vodi države pri izvajanju svojih obveznosti. Če država ratificira tudi Prvi izbirni protokol, lahko posamezniki, ki menijo, da so njihove pravice po paketu kršene, vložijo individualno pritožbo pri Odboru (mehanizem individualnih komunikacij).

Možnost derogacij in neodtujljive pravice

Pakt dovoljuje v izjemnih primerih javnega izrednega stanja začasne derogacije nekaterih pravic, če so izpolnjeni strogi pogoji (člen 4). Nekatere pravice pa so neodtujljive in jim ni dovoljeno opustiti niti v izrednih okoliščinah — na primer prepoved mučenja in suženjstva ter načelo priznanja pravice do zakonitosti kaznivega dejanja.

Izbirni protokoli in dodatki

Pakt spremljata izbirna protokola, ki dopolnjujeta njegove mehanizme:

• Prvi izbirni protokol omogoča posameznikom, da vlagajo pritožbe pri Odboru, če so izčrpali notranje pravne poti v svoji državi in če je država prenosila pristojnost odboru.
• Drugi izbirni protokol, sprejet kasneje, je usmerjen k odpravi smrtne kazni (abolici), k čemur so pristopile številne države pogodbenice.

Pomen in vpliv

Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah je ena temeljnih mednarodnih zavezujočih listin za varstvo človekovih pravic. Skupaj s Splošno deklaracijo človekovih pravic in Mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah tvori temelj, na katerem temelji moderno mednarodno pravo človekovih pravic. Čeprav ima pakt omejene izvršilne mehanizme (odvisne predvsem od poročanja in nadzora), ima močan moralni in pravni vpliv ter spodbuja razvoj nacionalnih zakonodaj in sodne prakse v skladu s standardi človekovih pravic.

Praktične obveznosti držav

Države pogodbenice morajo:

• zagotoviti, da je domača zakonodaja v skladu s pogodbo,
• sprejeti potrebne zakonodajne, upravne in druge ukrepe za uresničevanje pravic,
• redno poročati Odboru o napredku in težavah pri izvajanju,
• sodelovati z Odborom ter upoštevati njegove pripombe in priporočila.

Pakt je torej osrednje orodje za zaščito državljanskih in političnih pravic na mednarodni ravni in pomembno vpliva na politične, pravne in sodne prakse držav pogodbenic.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah?

V: Kje so naštete pravice, ki so vključene v Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah?

V: Kakšen je pomen Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah?

V: Kdaj je bil sprejet Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah?

V: Kdaj je začel veljati Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah?

V: Kaj je Odbor za državljanske in politične pravice (CCPR)?

V: Kakšen je cilj Odbora za državljanske in politične pravice?

Išči po črki