Aretacija: definicija, razlogi, vrste, postopki in pravice
Aretacija pomeni, da se osebi odvzame svoboda s pridržanjem (priporom). To se običajno stori po preiskavi kaznivega dejanja ali pri preprečevanju kaznivega dejanja. Izraz izhaja iz anglo-normanskega jezika in je povezan s francosko besedo arrêt, ki pomeni "ustaviti".
Osnovni pomen in kdaj se uporablja
Policija in druge pooblaščene službe lahko aretirajo osebo, kadar obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, če je oseba ujeta med izvrševanjem kaznivega dejanja ali če je to potrebno za varnost ljudi oziroma preprečevanje pobega. V nekaterih primerih lahko do aretacije pride tudi iz preventivnih razlogov (na primer, če je ogroženo življenje ali javni red).
Ponekod lahko običajni državljani izvedejo tako imenovano državljansko aretacijo. V Angliji in Walesu je na primer mogoče državljansko prijeti osebo, ki je storila hudo kaznivo dejanje, čeprav obstajajo pravila o tem, kdaj in kako se to lahko stori.
Razlogi za aretacijo
- Sum storitve kaznivega dejanja (ob uporabi dokazov, prič ali opazovanja).
- Ujeta pri storitvi kaznivega dejanja (na kraju samem).
- Preprečitev ponovitve kaznivega dejanja ali varstvo javnega reda in varnosti.
- Izvrševanje sodnih nalog, npr. izvajanje zaporne kazni ali izročitev tujim oblastem.
- Opravila, ki zahtevajo začasno pridržanje zaradi zdravstvenih ali varnostnih razlogov (v nekaterih pravnih redih).
Vrste aretacij
- Pripadnost policiji z nalogom (aretacija z odredbo): aretacija na podlagi sodne ali tožilske odredbe.
- Pridržanje na kraju (caught in the act): takojšnja aretacija, če je oseba ujeta pri dejanju.
- Preventivna aretacija: začasno pridržanje zaradi varnosti ljudi ali preprečevanja hude škode.
- Državljanska aretacija: aretacija, ki jo izvede navaden državljan pod določenimi pravili.
- Pripor oziroma zaporna omejitev (preiskovalni pripor): daljša oblika pridržanja v preiskovalne namene, kjer je običajno potrebno sodno odredbo.
Postopek aretacije
- Ugotovitev identitete in obrazložitev razloga za aretacijo – policija mora pojasniti, zakaj osebo aretira.
- Pripravitev dokumentacije o aretaciji (zapisnik o pridržanju, navedba časa in okoliščin).
- Prevoz do policijskega nadstropja ali zadrževanja in evidentiranje (v nekaterih državah: "booking").
- Pregled zdravstvenega stanja in po potrebi zagotavljanje medicinske oskrbe.
- Možnost pridržanja v času, ki ga pravni red omejuje, preden se osebo privede pred tožilstvo ali sodnika (v več pravnih redih omejeno npr. na 24–48 ur).
- Če sledi sprožitev kazenskega postopka, lahko sodišče odredi preiskovalni pripor ali oprosti z merili, kot so nevarnost pobega, ponovitve ali vplivanja na priče.
Pravice aretiranih oseb
Aretirane osebe imajo v večini pravnih sistemov določene temeljne pravice. Osnovne pravice vključujejo:
- pravico, da so obveščene o razlogu aretacije;
- pravico do tišine in pravico, da ne prisilijo samega sebe v priznanje;
- pravico do odvetnika oziroma pravne pomoči ter možnost, da se obrnejo na zagovornika takoj, ko je to mogoče;
- pravico, da obvestijo družinskega člana ali drugo izbrano osebo o svojem pridržanju;
- pravico do tolmača, če ne razumejo jezika postopka;
- pravico do humane obravnave, zdravstvene oskrbe in zaščite pred mučenjem ali zlorabami;
- pravico do izpodbijanja zakonitosti pridržanja pred neodvisnim sodiščem.
Praktični nasveti, če ste aretirani
- Ostanite mirni in sodelujte glede identifikacije; ne upirajte se fizično, saj to lahko poslabša situacijo.
- Vljudno zahtevajte, naj vam razložijo razlog aretacije.
- Uporabite pravico do odvetnika in se, če je mogoče, oglasite za pomoč odvetnika pred zaslišanjem.
- Ne dajajte izjav brez prisotnosti pravne pomoči oziroma dokler ne razumete posledic izjav.
- Če ste poškodovani ali imate zdravstvene težave, zahtevajte zdravstveno oskrbo.
Nezakonite aretacije in pravna sredstva
Če menite, da je bila aretacija nezakonita, imate običajno možnosti za pravna sredstva, kot so pritožba na tožilstvo, vložitev pritožbe zoper ravnanje policije, civilna tožba zaradi nezakonitega pridržanja ali kazenska ovadba zoper odgovorne osebe. Razpoložljiva sredstva in postopki se razlikujejo glede na državo, zato je v takem primeru smiselno poiskati pravno pomoč.
Kaj je pomembno vedeti
- Pravna pravila in časovne omejitve so različne med državami: vedno preverite lokalno zakonodajo ali se posvetujte z odvetnikom.
- Obstajajo posebnosti glede državljanske aretacije in postopkov, ki določajo, kdaj jo lahko izvede navaden državljan in kakšne so njegove odgovornosti.
- Aretacija sama po sebi ni enaka obsodbi—je začasna omejitev svobode, ki ji lahko sledijo sodni postopki ali pa izpustitev, če se suma ne potrdi.
Če potrebujete podrobnejše informacije o aretaciji v določenem pravnem redu (npr. v Sloveniji ali drugi državi), lahko navedete katero državo in napišem bolj natančen pregled veljavne zakonodaje in postopkov.
Od kod izvira beseda
Beseda "aretacija" izvira iz anglo-normanskega jezika. Prevzeta je iz francoske besede arrêt. Arrêt pomeni "ustaviti se ali ostati". V različnih državah obstaja veliko slengovskih izrazov za aretacijo. V britanskem žargonu se izraz "nicked" pogosto uporablja v pomenu "aretiran", "nick" pa lahko pomeni tudi policijsko postajo. V Združenih državah Amerike in Franciji se včasih uporablja izraz "collared". Uporablja se tudi izraz "lifted".
Način odvzema prostosti
Združene države Amerike
Kadar obstaja utemeljen razlog za sum, da je nekdo storil hudo kaznivo dejanje, policija aretirani osebi običajno odloži okove. Osebo odpeljejo na policijsko postajo ali v zapor. Tam jo lahko izpustijo pod varščino ali ji preberejo obtožnico in jo vprašajo, kako se bo izjasnila. To se imenuje obtožnica.
Indija
Indijska zakonodaja določa, da aretacije niso uradne. Aretacijo lahko izvede navaden državljan, policist ali sodnik. Policist mora aretirani osebi povedati, kaj je storila narobe in da jo lahko izpusti pod varščino, če kaznivo dejanje dopušča varščino.
Opozorila
Združene države Amerike
Opozorilo Miranda je potrebno le, kadar je oseba, ki je že bila aretirana, zaslišana. S tem opozorilom se aretirani osebi sporoči, da lahko molči, da ima lahko zagovornika in da se lahko vse, kar reče, uporabi proti njej. Policija mora osebo, ki je bila aretirana, seznaniti tudi z njenimi pravicami po Mirandi.
Združeno kraljestvo
V Združenem kraljestvu mora biti oseba obveščena, da je aretirana. Prav tako ji je treba v preprostem jeziku, ki ga lahko razume, pojasniti razloge za njeno aretacijo. Ob aretaciji je treba osebo opozoriti, razen če tega ni mogoče storiti, na primer če je aretirana oseba nasilna ali pijana. V Angliji in Walesu je opozorilo naslednje:
Ni vam treba ničesar povedati, vendar lahko škodi vaši obrambi, če pri zaslišanju ne omenite nečesa, na kar se boste pozneje sklicevali na sodišču. Vse, kar boste povedali, se lahko uporabi kot dokaz.
Natančno besedilo ni potrebno, če so podane enake informacije.
Sorodne strani
- Hišni pripor
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je aretacija?
O: Aretacija pomeni, da se osebi odvzame prostost s tem, da se jo odvede v zapor (pripor), običajno po preiskavi kaznivega dejanja ali pri preprečevanju kaznivega dejanja.
V: Kakšen je izvor izraza aretacija?
O: Izraz aretacija izvira iz anglo-normanščine in je povezan s francosko besedo arrêt, ki pomeni "ustaviti".
V: Kdo lahko aretira ljudi?
O: Policija in nekatere druge organizacije lahko aretirajo ljudi.
V: Kaj je državljanska aretacija?
O: Državljanska aretacija pomeni, da lahko običajni ljudje aretirajo druge.
V: Kje v Angliji in Walesu se lahko izvede državljanska aretacija?
O: V Angliji in Walesu se lahko državljanska aretacija izvede za osebo, ki je storila hudo kaznivo dejanje.
V: Ali v Angliji in Walesu obstajajo pravila za državljansko prijetje?
O: Da, v Angliji in Walesu obstajajo pravila o tem, kdaj in kako se lahko izvede državljanska aretacija.
V: Kdaj je v Angliji in Walesu dovoljena državljanska aretacija?
O: Prijetje državljana je v Angliji in Walesu dovoljeno, kadar je oseba, ki se prijema, storila hudo kaznivo dejanje in je državljan prepričan, da ima dokaze, ki podpirajo njegovo prepričanje, da je oseba storila kaznivo dejanje.
