Vojna – definicija, vrste, vzroki in mednarodno humanitarno pravo
Vojna je stanje oboroženih spopadov med državami ali med organiziranimi skupinami znotraj države. Običajno vključuje sistematično uporabo orožja, organizirane vojaške organizacije in vojake, čeprav se ne vsak posamezen fizični obračun avtomatično šteje za »vojno«. V pravu in mednarodnem humanitarnem pravu se loči med različnimi oblikami oboroženih spopadov, zato je natančna razlaga odvisna od stopnje nasilja, organiziranosti strani in udeleženih akterjev. V praksi država lahko uveljavlja svoje pravice z uporabo sile, vendar to ne pomeni, da je vsak konflikt med posamezniki, med tolpami ali narkokarteli samodejno kvalificiran kot vojna v mednarodnem smislu.
Definicija in merila
Pravna opredelitev vojne oziroma oboroženega spopada se opira na več meril: intenziteto nasilja, trajanje, organiziranost strani (npr. hierarhija, poveljstvo, sposobnost izvajanja načrtovanih operacij) in sposobnost nadzora nad ozemljem. Pomembno je, da mednarodno humanitarno pravo začne veljati že z začetkom oboroženega spopada – ni nujno formalna razglasitev vojne. Zato se v praksi govori o oboroženih spopadih, ne le o "vojni".
Vrste vojn
- mednarodni oboroženi spopadi – to so spopadi med dvema ali več državami. Sem sodijo tudi okupacije del ozemlja druge države in uporaba oborožene sile prek meja.
- Nemednarodni oboroženi spopadi – to so boji med vlado in organizirano oboroženo skupino znotraj države ali spopadi med dvema takšnimi skupinama. Gre za notranje konflikte, ki dosegajo ustrezno stopnjo intenzivnosti in organiziranosti.
Oblike vojn so lahko tudi specifične: meddržavne vojne, državljanske vojne, kolonialne vojne, hladne vojne (politična in gospodarska tekma brez neposrednega oboroženega spopada), ter asimetrične oblike bojevanja (npr. partizanstvo, gorništvo, terorizem). V sodobnem času se pojavljajo tudi hibridne vojne, kjer se kombinirajo konvencionalne sile, nepravilne enote, kibernetski napadi in informacijske operacije.
Vzroki za vojne
Vzroki za vojne so pogosto večplastni in vzajemno povezani. Med pogostejše spadajo:
- Tekmovanje za naravne vire (voda, energija, mineralne surovine) in gospodarski nadzor.
- Teritorialni spori in vprašanja suverenosti ter meja.
- Verski in kulturni konflikti, ki se lahko stopnjujejo v nasilje ob porušenem soglasju ali diskiriminaciji.
- Politična tekmovanja za moč, padec oblasti, revolucije ali poskusi restavracije oblasti.
- Etnična napetost, nacionalizem in kolonialne ostanke.
- Proxy-vojaške situacije (posredni konflikti, kjer tuje sile podpirajo nasprotne strani) ter ideološki spopadi (npr. hladna vojna).
Razlogi za vsako vojno so pogosto kompleksni; en sam izgovor redko pojasni celotno ozadje konflikta. Vojna se lahko začne iz neposrednega incidenta, gradil pa jo bodo širši družbeni, politični in ekonomski dejavniki.
Teoretični pogledi
Karlvon Clausewitz je v svoji klasični knjigi O vojni zapisal, da je "vojna zgolj nadaljevanje politike z drugimi sredstvi". Ta pogled predstavi vojno kot politični instrument, ki ga države uporabljajo za dosego ciljev, kadar drugi načini ne delujejo. Clausewitzova analiza strategije in politike vojne je ostala najvplivnejše delo na področju vojne zgodovine in strategije. Zgodnejši avtor na tem področju je bil Sun Tzu, ki je v Umetnosti vojne vojno obravnaval kot nujno zlo in poudarjal pomen preudarnosti, prevare in psihologije v bojevanju.
Mednarodno humanitarno pravo (IHL)
Mednarodno humanitarno pravo (IHL) je sklop pravil, ki poskušajo omejiti posledice oboroženih spopadov, predvsem za ljudi, ki niso ali ne sodelujejo v bojih. IHL vključuje med drugim:
- Genevske konvencije in njihove dodatne protokole, ki urejajo zaščito ranjencev, bolnikov, vojnih ujetnikov in civilistov.
- Načeli razlikovanja (distinction) – obveznost ločevanja med bojnimi cilji in civilisti.
- Načelo sorazmernosti (proportionality) – prepoved napadov, kjer bi pričakovani civilni škodljivi učinki presegli očiten vojaški dobiček.
- Prepoved uporabe nedoločljivih in nepotrebno nečloveških sredstev ter zaščita ranljivih skupin (otroci, bolniki, civilisti).
IHL loči med mednarodnimi in nemednarodnimi oboroženimi spopadi ter določa, kdaj in kako se posamezna pravila uporabljajo. Pomembno je, da IHL velja neodvisno od formalne razglasitve vojne — če sta prisotni ustrezna stopnja nasilja in organiziranost, pravila začnejo veljati. Kršitve IHL so lahko kazniva dejanja (vojni zločini) in lahko vodijo do mednarodnih postopkov ali pregona pred mejnimi tribunalih ali Mednarodnim kazenskim sodiščem.
Posledice vojne
Vojna ima širok spekter posledic:
- Človeška: smrt, poškodbe, travme in velike migracije ter begunstvo.
- Gospodarska: uničenje infrastrukture, upad gospodarstva, revščina in dolgoročna obremenitev za razvoj.
- Družbena: razpad skupnosti, radikalizacija, izguba zaupanja in dolgotrajni družbeni konflikti.
- Okoljska: uničenje ekosistemov, onesnaženje in dolgotrajne ekološke posledice.
- Pravna in moralna: vprašanja odgovornosti, procesuiranja vojnoprehodnih zločinov in usmeritve v rekoncilijacijo ter obnovo pravne države.
Preprečevanje, končanje in obnova
Preprečevanje vojn vključuje diplomacijo, reševanje sporov, mednarodno sodelovanje in razvojne politike, ki zmanjšujejo temeljne vzroke konflikta. Končanje vojne lahko vključuje premirja, mirovne sporazume, posredovanje tretjih strani in, kjer je potrebno, prisotnost mirovnih sil. Po konfliktu je ključna rekonstrukcija, preiskava kršitev (pravno in dejansko), programi za pravno reintegracijo udeležencev in mirovno gradnjo, ki obnavlja institucije in družbeno povezanost.
Vojna je zato kompleksno družbeno-fizično dogajanje z globokimi posledicami. Čeprav lahko nastane iz številnih razlogov – od tekmovanja za vire do ideoloških nasprotij – je cilj mednarodnih pravil in institucij omejiti njen vpliv na nedolžne in olajšati prehod nazaj v mir.
Slika Pier Gerlofsa Donie in Wijerda Jelckame, ki se borita za svobodo svojega naroda
Vojna in začetek narodov
Posamezne države ali politične frakcije so že od najzgodnejših časov uporabljale vojno, da bi pridobile suverenost nad regijami. V eni od najzgodnejših civilizacij v zgodovini, Mezopotamiji, je bila vojna skoraj neprestano prisotna. Starodavni Egipt je v svojem zgodnjem dinastičnem obdobju nastal zaradi vojne, ko sta se Spodnji in Zgornji Egipt okoli leta 3100 pr. n. št. združila v eno državo. Dinastija Zhou, ki je vladala Stari Kitajski, je prišla na oblast leta 1046 z vojno. Scipio Africanus (236-183 pr. n. št.) je premagal Kartagino, kar je vodilo Stari Rim v osvajanje znanega sveta. Filip II Makedonski (382-336 pr. n. št.) je združil skupino mestnih držav, ki so postale antična Grčija.
Vrste vojne
Včasih ljudje ne vidijo razlike med spopadi med državami ali ljudmi in uradno razglasitvijo vojnega stanja. Tisti, ki to razliko vidijo, običajno uporabljajo besedo "vojna" le za spopade, v katerih sta vladi držav druga drugi uradno napovedali vojno. Manjši oboroženi spopadi se pogosto imenujejo nemiri, upori, prevrati itd.
Ena država lahko pošlje svoje sile v drugo državo iz različnih razlogov. Včasih pomaga vzdrževati red ali preprečiti poboje nedolžnih ali druge zločine proti človeštvu. Lahko gre za zaščito prijateljske vlade pred vstajo. V tem primeru se lahko namesto vojne imenuje policijska akcija ali humanitarno posredovanje. Nekateri menijo, da je to še vedno vojna.
Od leta 1947 do leta 1991 je obstajala še ena vrsta vojne, imenovana hladna vojna. Ta se je začela, ko so se prekinili diplomatski odnosi med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo. Obe državi sta imeli jedrsko orožje in obe sta ga bili pripravljeni uporabiti proti drugi. Vendar med njima ni bilo dejanske vojne. Končala se je s propadom Sovjetske zveze leta 1991. Hladna vojna se je imenovala tudi zadrževanje, v katerem so Združene države poskušale preprečiti širjenje komunizma v druge države. Med hladno vojno se velike sile niso borile same, temveč so pogosto podpirale tretje strani v tako imenovani posredniški vojni. Kot primer posredniške vojne se pogosto navaja vietnamska vojna. Vendar so se posredniške vojne dogajale že dolgo pred hladno vojno in se še vedno dogajajo.
Vojna med narodi in skupinami v isti državi je znana kot državljanska vojna. Na splošno velja, da sta dve stvari, zaradi katerih je vojna državljanska vojna. To mora biti boj med skupinami v isti državi ali državi za politični nadzor ali za prisilitev k večji spremembi vladne politike. Drugo merilo je, da mora biti ubitih več kot 1000 ljudi, od tega najmanj 100 z vsake strani. Ameriška državljanska vojna je primer državljanske vojne. Številke so sicer zgolj ocene, vendar naj bi bilo vseh žrtev približno 750 000.
Vojni zakoni
Šele v zadnjih približno 150 letih so se države dogovorile o mednarodnih zakonih za omejitev vojskovanja. To se je zgodilo predvsem iz humanitarnih razlogov. Ženevske konvencije in Haaškekonvencije sta dva primera sporazumov, ki določata zakone, ki urejajo vojne. Skupaj se običajno imenujejo mednarodno humanitarno pravo (MHP). Ker so to uveljavljeni zakoni, omejujejo udeležence v oboroženih spopadih, da upoštevajo MHP. Poleg tega država ne sme le spoštovati zakona, ampak mora poskrbeti, da ga spoštujejo tudi druge države. Ne smejo si zatiskati oči (kar pomeni, da se pretvarjajo, da ničesar ne vidijo) pred državami, ki ne spoštujejo MHP. Prva taka konvencija je bila Ženevska konvencija iz leta 1864. S podpisi 100 držav je postala mednarodno pravo.
Statistična analiza
Statistično analizo vojn je začel Lewis Fry Richardson po prvi svetovni vojni, novejše zbirke podatkov o vojnah pa sta zbrala projekt Correlates of War Project in Peter Brecke.
Sorodne strani
- Mir, beseda, ki je njen nasprotni pomen - kjer je mir, to pomeni, da ni vojne.
- Seznam vojn
- Seznam bitk
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je vojna?
O: Vojna je stanje ali obdobje spopadov med državami ali skupinami ljudi, ki običajno vključuje uporabo orožja, vojaške organizacije in vojakov. Gre za situacijo, v kateri narod uveljavlja svoje pravice z uporabo sile.
V: Ali se vsak oborožen spopad šteje za vojno?
O: Ne, vsak oborožen spopad ne velja za vojno. Boj med posamezniki, med tolpami, narkokarteli itd. se ne šteje za vojno. Vendar se večina vojn imenuje oboroženi spopadi.
V: Kaj poskuša doseči mednarodno humanitarno pravo?
O: Mednarodno humanitarno pravo poskuša omejiti učinke vojn s priznavanjem dveh vrst vojn; mednarodnih oboroženih spopadov med dvema ali več državami in nemednarodnih oboroženih spopadov kot spopadov med vlado in skupino, ki ni vlada, ali spopadov med dvema takima skupinama.
V: Kdo je napisal knjigo O vojni?
O: Karl von Clausewitz je napisal knjigo O vojni, ki je klasična knjiga o vojaški filozofiji in ostaja najvplivnejše delo o zgodovini in strategiji vojne.
V: Kaj je Sun Tzu menil o vojni?
O: Sun Tzu je na vojno gledal kot na nujno zlo; nekaj, kar ljudje počnejo, da bi dosegli svoje cilje.
V: Kateri so razlogi za vojne v zgodovini?
O: Vojne so se skozi zgodovino odvijale iz različnih razlogov, vključno z nadzorom nad naravnimi viri, verskimi ali kulturnimi razlikami, političnim ravnovesjem moči, legitimnostjo (pravilnostjo) določenih zakonov, prepiri o zemlji ali denarju in številnimi drugimi vprašanji.
V: Ali je za vsako vojno običajno več vzrokov?
O: Da, čeprav se lahko katera koli vojna začne iz skoraj vsakega razloga, je za njo običajno več vzrokov.
