Vojna

Vojna in začetek narodov

Posamezne države ali politične frakcije so že od najzgodnejših časov uporabljale vojno, da bi pridobile suverenost nad regijami. V eni od najzgodnejših civilizacij v zgodovini, Mezopotamiji, je bila vojna skoraj neprestano prisotna. Starodavni Egipt je v svojem zgodnjem dinastičnem obdobju nastal zaradi vojne, ko sta se Spodnji in Zgornji Egipt okoli leta 3100 pr. n. št. združila v eno državo. Dinastija Zhou, ki je vladala Stari Kitajski, je prišla na oblast leta 1046 z vojno. Scipio Africanus (236-183 pr. n. št.) je premagal Kartagino, kar je vodilo Stari Rim v osvajanje znanega sveta. Filip II Makedonski (382-336 pr. n. št.) je združil skupino mestnih držav, ki so postale antična Grčija.

Vrste vojne

Včasih ljudje ne vidijo razlike med spopadi med državami ali ljudmi in uradno razglasitvijo vojnega stanja. Tisti, ki to razliko vidijo, običajno uporabljajo besedo "vojna" le za spopade, v katerih sta vladi držav druga drugi uradno napovedali vojno. Manjši oboroženi spopadi se pogosto imenujejo nemiri, upori, prevrati itd.

Ena država lahko pošlje svoje sile v drugo državo iz različnih razlogov. Včasih pomaga vzdrževati red ali preprečiti poboje nedolžnih ali druge zločine proti človeštvu. Lahko gre za zaščito prijateljske vlade pred vstajo. V tem primeru se lahko namesto vojne imenuje policijska akcija ali humanitarno posredovanje. Nekateri menijo, da je to še vedno vojna.

Od leta 1947 do leta 1991 je obstajala še ena vrsta vojne, imenovana hladna vojna. Ta se je začela, ko so se prekinili diplomatski odnosi med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo. Obe državi sta imeli jedrsko orožje in obe sta ga bili pripravljeni uporabiti proti drugi. Vendar med njima ni bilo dejanske vojne. Končala se je s propadom Sovjetske zveze leta 1991. Hladna vojna se je imenovala tudi zadrževanje, v katerem so Združene države poskušale preprečiti širjenje komunizma v druge države. Med hladno vojno se velike sile niso borile same, temveč so pogosto podpirale tretje strani v tako imenovani posredniški vojni. Kot primer posredniške vojne se pogosto navaja vietnamska vojna. Vendar so se posredniške vojne dogajale že dolgo pred hladno vojno in se še vedno dogajajo.

Vojna med narodi in skupinami v isti državi je znana kot državljanska vojna. Na splošno velja, da sta dve stvari, zaradi katerih je vojna državljanska vojna. To mora biti boj med skupinami v isti državi ali državi za politični nadzor ali za prisilitev k večji spremembi vladne politike. Drugo merilo je, da mora biti ubitih več kot 1000 ljudi, od tega najmanj 100 z vsake strani. Ameriška državljanska vojna je primer državljanske vojne. Številke so sicer zgolj ocene, vendar naj bi bilo vseh žrtev približno 750 000.

Vojni zakoni

Šele v zadnjih približno 150 letih so se države dogovorile o mednarodnih zakonih za omejitev vojskovanja. To se je zgodilo predvsem iz humanitarnih razlogov. Ženevske konvencije in Haaškekonvencije sta dva primera sporazumov, ki določata zakone, ki urejajo vojne. Skupaj se običajno imenujejo mednarodno humanitarno pravo (MHP). Ker so to uveljavljeni zakoni, omejujejo udeležence v oboroženih spopadih, da upoštevajo MHP. Poleg tega država ne sme le spoštovati zakona, ampak mora poskrbeti, da ga spoštujejo tudi druge države. Ne smejo si zatiskati oči (kar pomeni, da se pretvarjajo, da ničesar ne vidijo) pred državami, ki ne spoštujejo MHP. Prva taka konvencija je bila Ženevska konvencija iz leta 1864. S podpisi 100 držav je postala mednarodno pravo.

Statistična analiza

Statistično analizo vojn je začel Lewis Fry Richardson po prvi svetovni vojni, novejše zbirke podatkov o vojnah pa sta zbrala projekt Correlates of War Project in Peter Brecke.

Sorodne strani

• Mir, beseda, ki je njen nasprotni pomen - kjer je mir, to pomeni, da ni vojne.
• Seznam vojn
• Seznam bitk