Zločini proti človeštvu: definicija, primeri in mednarodno pravo

Zločini proti človeštvu: jasna definicija, zgodovinski in sodobni primeri ter razlaga mednarodnega prava. Razumite odgovornost, pregon in zaščito žrtev.

Avtor: Leandro Alegsa

Zločini proti človeštvu so zločini, storjeni proti veliki skupini ljudi, ki niso storili ničesar narobe. Skupine, ki zagrešijo zločine proti človeštvu, ne prizadenejo le ene osebe ali le nekaj ljudi. Želijo prizadeti celotno skupino ljudi, ki jim ni všeč. Na primer v nacistični Nemčiji so med holokavstom nacisti skušali pobiti vse judovske prebivalce v Evropi. To je primer zločina proti človeštvu.

V nasprotju z vojnimi zločini se zločini proti človeštvu lahko zgodijo v miru ali vojni.

Definicija in ključni elementi

V mednarodnem pravu je zločin proti človeštvu opredeljen kot hud poseg v človekove pravice, ki vključuje serijo ali široko razširjene napade na civilno prebivalstvo. Med ključne elemente običajno sodijo:

  • Usmerjenost proti civilnemu prebivalstvu – zločin ni naključni posamezen dogodek, ampak del napada, usmerjenega proti skupinam civilistov.
  • Razširjenost ali sistematičnost – napadi so bodisi široko razširjeni (mnogi primeri) bodisi sistematični (organizirani, načrtovani).
  • Vednost izvajalcev – storilci morajo vedeti, da so njihova dejanja del napada na civilno prebivalstvo.
  • Vrste kaznivih dejanj – vključujejo umor, uničenje, suženjstvo, deportacijo, nezakonito pripiranje, mučenje, spolno nasilje (npr. posilstvo, spolno suženjstvo), preganjanje, prisilno izginotje oseb, apartheid in druga nečloveška dejanja.

Primeri z zgodovinskega in sodobnega konteksta

Zgodovinsko najbolj znan primer zločinov proti človeštvu je holokavst v nacistični Nemčiji, ko je bil izveden načrtni genocid nad judovsko populacijo (pobiti vse judovske prebivalce v Evropi). Poleg holokavsta obstajajo tudi drugi pomembni primeri in obdobja, ki jih obravnava mednarodno pravo ali zgodovina:

  • Genocid in masovna uboja v Ruandi (1994) – objekt mednarodne preiskave in obsodb.
  • Zločini v nekdanji Jugoslaviji, vključno z dogodki v Srebrenici (1995), obravnavani pred Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY).
  • Uvajanje režima Rdečih Kmerov v Kambodži (1970-ih) in masovna umorstva, obravnavana delno pred izrednimi komorami (ECCC).
  • Napadi in preganjanje v Darfurju ter nasilje nad Rohingya v Mjanmaru – primeri, ki so sprožili preiskave in obtožbe po mednarodnih standardih.

Mednarodno pravo in pregon

Pregon zločinov proti človeštvu poteka na več ravneh. Po drugi svetovni vojni so bili prvi pomembni procesi v Nürnbergu, ki so utrdili načelo odgovornosti posameznikov za take zločine. Danes so glavne institucije in mehanizmi:

  • Mednarodno kazensko sodišče (ICC) – ustanovljen z Rimsko pogodbo; preganja zločine proti človeštvu, vojne zločine in genocid, kadar države same ne ukrepajo.
  • Ad hoc sodišča – npr. ICTY in ICTR, ustanovljeni za pregon zločinov v določenih konfliktih.
  • Posebne oziroma nacionalne komore – npr. ECCC v Kambodži; prav tako imajo nacionalni sodni sistemi pojem pristojnosti in včasih uporabljajo univerzalno pristojnost za preganjanje hudih mednarodnih kaznivih dejanj.

Poleg tega mednarodno pravo zahteva sodelovanje držav pri izročanju osumljencev, varovanju dokazov in zagotavljanju victim-centred pristopa, vključno s pravico do odškodnin in zaščite prič.

Razlike med zločini proti človeštvu in vojnimi zločini

Čeprav se pojma včasih prekrivata, sta med njima pomembne razlike: zločini proti človeštvu so usmerjeni proti širšemu civilnemu prebivalstvu in se lahko zgodijo tako v miru kot v vojni. Vojni zločini pa so kršitve pravil oboroženega spopada in so povezani s konflikti med oboroženimi skupinami.

Zakaj je pregon pomemben

  • Pravica žrtvam: pravosodje prizna trpljenje in omogoči odškodnino, resnico ter dostojanstvo.
  • Preprečevanje impunitete: pregoni signalizirajo, da bodo odgovorni kaznovani, kar zmanjša tveganje ponavljanja.
  • Dokumentiranje zgodovine: sodni procesi zberejo dokaze in pričevanja, ki so pomembni za kolektivni spomin in izobraževanje.

Izzivi pri pregonu

Pregon zločinov proti človeštvu pogosto otežujejo politične ovire, pomanjkanje dokazov, varnostne razmere v prizadetih regijah, vprašanja amnestije in omejene kapacitete nacionalnih sodnih sistemov. Kljub temu so mednarodni mehanizmi in sodelovanje ključni za dosego pravičnosti.

Če želite izvedeti več o posameznih primerih ali pravnih določbah, obstajajo številni viri, vključno z odločitvami sodišč, poročili nevladnih organizacij in mednarodnih institucij, ki dokumentirajo in analizirajo te zločine ter proces njihovega pregona.

Opredelitev

Ni vsak zločin, storjen proti veliki skupini, zločin proti človeštvu. Da bi bili zločini proti človeštvu, morajo biti:

  • ki jih načrtuje vlada, ali
  • Sprejela ga je vlada. Čeprav so zločini zelo pogosti, vlada ne stori ničesar, da bi jih zaustavila. Na ta način vlada odobrava kazniva dejanja, ne da bi ljudem dejansko ukazala, naj jih storijo.

Zločini proti človeštvu morajo biti storjeni tudi proti civilnemu prebivalstvu (ljudem, ki niso vojaki).

Primeri

Danes so kazniva dejanja zoper človečnost lahko:

Vendar pa v preteklosti vse te stvari niso veljale za zločine proti človeštvu. Na primer, zločini proti človeštvu so bili prvič navedeni leta 1945. Vendar so bile številne oblike spolne zlorabe (kot je spolno suženjstvo) šele leta 2002 vključene med zločine proti človeštvu. pp. 8–10

Zgodovina

Armenski genocid

Besede "zločin proti človeštvu" so bile prvič uporabljene po armenskem genocidu. Leta 1915 je vlada Osmanskega cesarstva pobila do 1,5 milijona Armencev. Vlada je ubijala moške ali jih silila na prisilno delo. Armenske ženske in otroke je prisilila, da so zapustili svoje domove. Na poti je osmanska vojska posiljevala, ropala in ubijala civiliste.

24. maja 1915 so Velika Britanija, Francija in Rusija obtožile Osmansko cesarstvo, da je zagrešilo "zločin proti človeštvu".

Nürnberški procesi

Po koncu druge svetovne vojne so številne ljudi, ki so sodelovali v holokavstu, ujeli in jim sodili na nürnberških procesih. Ljudje, ki so vodili sojenje, pa so morali ugotoviti, kako obravnavati zločine, ki so jih ti ljudje zagrešili med holokavstom. V tistem času so lahko sodišča sodila ljudem zaradi vojnih zločinov. Vendar sodišča še nikoli niso videla primera, ko bi vlada zagrešila tako grozljive zločine nad lastnimi državljani.

Da bi sodišče lahko naciste obtožilo teh zločinov, je sprejelo zakon. Ta zakon je določal, da lahko sodišče sodi tako za zločine proti človečnosti kot za vojne zločine. Zakon je zločine proti človeštvu opredelil kot:

Umori, iztrebljanje, zasužnjevanje, deportacije in druga nečloveška dejanja, storjena proti kateremu koli civilnemu prebivalstvu pred vojno ali med njo, ali preganjanje [zaradi] političnih, rasnih ali verskih [razlogov].

Apartheid

Apartheid je sistem ločevanja ene rase od druge. Ena rasa ima vso moč, druga pa je nima. To se nadaljuje z rasističnimi zakoni in odnosom.

Južna Afrika je desetletja izvajala apartheid. Vlada je sprejela zakone, ki so določali, da različne rase ne smejo živeti na istih območjih, imeti spolnih odnosov, se poročati, skupaj hoditi v šolo, na iste plaže ali celo v iste bolnišnice. Šole, bolnišnice in drugi kraji, kamor so lahko hodili nebelci, so bili veliko slabši kot kraji za belce.

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1976 odločila, da je apartheid zločin proti človeštvu. Del njene odločitve je bil naslednji:

Ob upoštevanju ... da se vsi ljudje rodijo svobodni in enaki v dostojanstvu in pravicah ter da je vsakdo upravičen do vseh ... pravic in svoboščin ... [izjavljamo, da je apartheid zločin proti človeštvu.

Za zločine proti človeštvu, povezane z apartheidom, še nikomur niso sodili.

Posilstvo in spolno nasilje

Mednarodno kazensko sodišče (MKS) je začelo delovati leta 2002. Njegova naloga je preiskovati vojne zločine in zločine proti človečnosti. Če je mogoče, sodi in kaznuje ljudi za te zločine. Ko je bilo MKS ustanovljeno, je pripravilo nov seznam zločinov proti človečnosti. To je bilo prvič, da so bile med zločine proti človeštvu vključene vse vrste spolnih zlorab, razen posilstva. Mednarodno kazensko sodišče med zločine proti človeštvu uvršča vse te zločine: pp. 8–10

  • Posilstvo
  • Spolno suženjstvo
  • Prisiljevanje žensk, da delajo kot prostitutke
  • siljenje žensk v nosečnost
  • Prisiljevanje žensk v sterilizacijo
  • Spolno nasilje (druge vrste spolne zlorabe in spolnega napada)

Mednarodno kazensko sodišče vsa ta kazniva dejanja uvršča tudi med vojne zločine, če se zgodijo kot del vojne. pp. 8–10

Varnostni svet Združenih narodov je leta 2008 odločil, da so "posilstvo in druge oblike spolnega nasilja lahko vojni zločini, zločini proti človeštvu ali del genocida".

Vprašanja in odgovori

V: Kaj so zločini proti človeštvu?


O: Zločini proti človeštvu so zločini, ki so storjeni proti veliki skupini ljudi, ki niso storili ničesar narobe.

V: Kdo stori zločine proti človeštvu?


O: Skupine, ki zagrešijo zločine proti človeštvu, ne prizadenejo le ene osebe ali le nekaj ljudi. Želijo prizadeti celotno skupino ljudi, ki jim ni všeč.

V: Ali lahko navedete primer zločina proti človeštvu?


O: Primer zločina proti človeštvu so nacisti, ki so med holokavstom skušali pobiti vse judovske prebivalce v Evropi.

V: Ali se zločini proti človeštvu razlikujejo od vojnih zločinov?


O: Da, v nasprotju z vojnimi zločini se zločini proti človeštvu lahko zgodijo v miru ali vojni.

V: Ali so te vrste zločinov namenjene samo določenim skupinam?


O: Da, skupine, ki zagrešijo te vrste zločinov, so usmerjene na celotno skupino ljudi, ki jim ni všeč.
V: Ali je mogoče, da se tovrstna hudodelstva dogajajo tudi v času, ko ni vojne? O: Da, za razliko od vojnih zločinov, ki se lahko zgodijo samo v času spopadov ali napovedane vojne, se zločini proti človeštvu lahko zgodijo v miru ali vojni.


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3