Mednarodno kazensko sodišče MKS: vloga, pristojnosti in sedež

Mednarodno kazensko sodišče (MKS) je bilo ustanovljeno 1. julija 2002 z uveljavitvijo Rimskega statuta. Preiskuje in kaznuje posameznike za genocid, zločine proti človeštvu in vojne zločine. Njegovo okrajšavo v slovenščini pogosto uporabljamo kot MKS (včasih se pojavi tudi oznaka MKSt).

Glavni urad Mednarodnega kazenskega sodišča je v Haagu na Nizozemskem. Poleg sedeža ima manjše pisarne in predstavništva v več državah, med drugim v New Yorku, Kampali, Kinšasi, Buniji, Abéchéju in Banguiju.

MKS se razlikuje od Meddržavnega sodišča (ICJ). Glavna razlika je v tem, da ICJ rešuje spore med državami, medtem ko MKS kaznuje odgovorne posameznike za najhujše mednarodne zločine.

Pristojnosti in obseg

MKS lahko obravnava primer, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• dejanja sodijo med kazniva dejanja, določena v Rimskem statutu (genocid, zločini proti človeštvu, vojne zločine in od leta 2018 tudi zločin agresije);
• zločini so bili storjeni po datumu začetka delovanja sodišča (običajno po 1. juliju 2002);
• gre za primer, kjer nacionalni kazenski sistemi niso sposobni ali pripravljeni izvesti učinkovitih preiskav ali sojenja (načelo dopolnilnosti);
• ter sodišče ima teritorialno ali osebno pristojnost (storilec je državljan države pogodbenice, zločin se je zgodil na ozemlju države pogodbenice ali pa je primer napoten s strani Varnostnega sveta OZN).

Načelo dopolnilnosti

Načelo dopolnilnosti pomeni, da MKS ni nadomestek za domače sodne sisteme. Sodišče začne preiskavo le, kadar države niso pripravljene ali sposobne izvesti poštenega in učinkovitega pregona ali kadar države ne sodelujejo zadovoljivo.

Struktura MKS

• Ured tožilca (Office of the Prosecutor) – vodi preiskave in vloži obtožnice. Tožilci lahko začnejo preiskavo po napotitvi držav, Varnostnega sveta OZN ali po lastni pobudi s soglasjem Predsodnega senata.
• Sodni senati (Chambers) – obravnavajo primere (predsodni, pritožbeni in preiskovalni senati) ter odločajo o obtožnicah, predhodnih zadevah in izrekanju sodb.
• Uradni registri in uprava (Registry) – skrbijo za administracijo, zaščito prič, pravno pomoč, podporo žrtvam in izvajanje kazni.

Postopek — kako se začne in poteka

Postopek se začne s preiskavo, ki jo sproži tožilstvo na podlagi informacij o domnevnih zločinih. Če tožilstvo ugotovi dovolj dokazov, vloži obtožnico, nato sledi predhodno obravnavo in morebitno sojenje. Žrtve imajo pravico sodelovati v postopku, vložiti zahtevke za odškodnino ter prejeti zaščito in psihosocialno podporo.

Sodelovanje držav in izvrševanje sodb

MKS nima lastnih izvrševalnih organov; za aretacije, predajo osumljencev, zbiranje dokazov in izvrševanje kazni je odvisen od sodelovanja držav. Kazni (vključno z zaporom) se izrekajo, vendar se izvršujejo v državah, ki se z MKS dogovorijo o izvajanju kazni.

Pravice žrtev in sredstva pomoči

Ena od značilnosti MKS je vključevanje žrtev: lahko podajo izjave, sodelujejo v postopku in zahtevajo reparacije. Sodišče ima tudi Sklad za pomoč žrtvam, ki podpira programe za rehabilitacijo in reparacije, kadar so le-te določene s sodbo.

Izzivi in kritike

• omejena univerzalnost — nekatere države (npr. ZDA, Rusija, Kitajska) niso pogodbenice Rimskega statuta, kar omejuje pristojnost MKS v določenih primerih;
• odvisnost od sodelovanja držav — za aretacije in pridobivanje dokazov je ključna pripravljenost držav sodelovati;
• kritike glede dolgotrajnosti postopkov, obremenjenosti tožilstva in političnih pritiskov;
• izvajanje sankcij in izterjava reparacij je logistično in politično zahtevno.

Pomembne opombe

• Delovanje MKS temelji na mednarodnem pravu, zlasti na Rimskem statutu, ki opredeljuje kazniva dejanja, postopke in temeljna načela.
• Sodišče deluje v dveh uradnih jezikih (angleščina in francoščina), vendar se v postopkih uporabljajo tudi drugi jeziki, kadar je to potrebno.
• MKS predstavlja pomembno institucionalno orodje za odgovornost posameznikov za najhujše mednarodne zločine in dopolnjuje nacionalne pravosodne sisteme.

Člani

1. januarja 2008 je bilo 105 držav članic MKS. Te države so dolžne pomagati Mednarodnemu kazenskemu sodišču.

Članice so skoraj vse države v Evropi in Južni Ameriki ter približno polovica držav v Afriki. V Aziji se je pridružilo le nekaj držav.

Zemljevid sveta z zeleno barvo držav članic Mednarodnega kazenskega sodišča

Kdo kaj počne?

Na Mednarodnem kazenskem sodišču je 18 sodnikov. Vsi prihajajo iz držav članic Mednarodnega kazenskega sodišča. Dva sodnika ne moreta biti iz iste države.

Naloga tožilca je preiskovanje kaznivih dejanj. Če najde dokaze, da je oseba storila nekaj narobe, sodnike zaprosi za začetek sojenja.

Mednarodno kazensko sodišče upravlja skupščina držav pogodbenic. Skupščina izvoli sodnike in tožilca. Vsaka država članica MKS ima v skupščini en glas.

Glavni urad Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu

Vprašanja in odgovori

V: Kdaj je bilo ustanovljeno Mednarodno kazensko sodišče (MKS)?

V: Katere vrste kaznivih dejanj preiskuje in kaznuje Mednarodno kazensko sodišče?

V: Kako se Mednarodno kazensko sodišče včasih imenuje?

V: Kje je glavni urad Mednarodnega kazenskega sodišča?

V: Na katerih drugih lokacijah ima Mednarodno kazensko sodišče svoje pisarne?

V: V čem se Mednarodno kazensko sodišče razlikuje od Meddržavnega sodišča?

V: Za kaj MKS preiskuje in kaznuje ljudi?

Išči po črki