IUCN: Mednarodna zveza za ohranjanje narave in naravnih virov
Mednarodna zveza za ohranjanje narave in naravnih virov (IUCN) je mednarodna organizacija, ustanovljena za zaščito rastlin, živali in habitatov. Najprej se je imenovala "Svetovna zveza za varstvo narave". Ustanovljena je bila leta 1948, njen glavni sedež pa je bil v Glandu v Švici. IUCN združuje 83 držav, 108 vladnih agencij, 766 nevladnih organizacij in 81 mednarodnih organizacij ter približno 10.000 strokovnjakov in znanstvenikov iz držav po vsem svetu.
Namen IUCN je vplivati na države po vsem svetu, jih spodbujati in jim pomagati pri ohranjanju kakovosti in raznolikosti narave. Prav tako mora zagotoviti, da je vsaka uporaba naravnih virov pravična in trajnostna, ne da bi škodovala Zemlji.
Glavne dejavnosti IUCN
- Priprava znanstvenih ocen in priporočil za varstvo vrst, habitatov in ekosistemov.
- Vzdrževanje in objava IUCN Rdečega seznama ogroženih vrst (The IUCN Red List), ki je svetovno referenčno orodje za oceno statusa ohranjenosti vrst.
- Razvijanje smernic in standardov za upravljanje zavarovanih območij, trajnostno rabo virov, ponovno vzpostavljanje ekosistemov in zakonodajo o varstvu narave.
- Izobraževanje, ozaveščanje in sodelovanje z vladami, nevladnimi organizacijami, znanstveniki in lokalnimi skupnostmi.
- Organiziranje strokovnih mrež in svetovanj ter izdajanje poročil in smernic, ki pomagajo pri oblikovanju politik za varstvo narave.
IUCN Rdeči seznam
IUCN Rdeči seznam (The IUCN Red List) ocenjuje tveganje izumrtja za vrste po celem svetu in je eno najpomembnejših orodij za ohranjanje. Vrste so razvrščene v naslednje kategorije:
- Izumrla (EX)
- Izumrla v divjini (EW)
- Critically Endangered – Kritično ogrožena (CR)
- Endangered – Ogrožena (EN)
- Vulnerable – Ranljiva (VU)
- Near Threatened – Blizu ogroženosti (NT)
- Least Concern – Najmanj skrbi (LC)
- Data Deficient – Pomanjkljivi podatki (DD)
- Not Evaluated – Neocenjena (NE)
Komisije in članstvo
IUCN deluje kot široka mreža, ki združuje vladne in nevladne člane ter neodvisne strokovnjake. Priznan del strukture so strokovne komisije, med katerimi so med drugim:
- Species Survival Commission (SSC) – Komisija za preživetje vrst
- World Commission on Protected Areas (WCPA) – Svetovna komisija za zaščitena območja
- Commission on Ecosystem Management (CEM) – Komisija za upravljanje ekosistemov
- Commission on Environmental, Economic and Social Policy (CEESP)
- Commission on Education and Communication (CEC)
- Commission on Environmental Law (CEL) – Komisija za okoljsko pravo
Svetovanje politikam in globalno sodelovanje
IUCN svetuje vladam in mednarodnim organizacijam ter sodeluje z institucijami, kot so OZN in druge regionalne in globalne platforme. Njene ocene in smernice pogosto vplivajo na oblikovanje zakonodaje, mednarodnih sporazumov in projektov trajnostnega upravljanja naravnih virov. IUCN prav tako redno organizira World Conservation Congress (Svetovni kongres za ohranjanje), ki vsake nekaj let zbere strokovnjake, odločevalce in predstavnike civilne družbe za razpravo in sprejemanje priporočil.
Pomembni instrumenti in dosežki
- Rdeči seznam kot temeljni vir za oceno stanja vrst in prioritet za varstvo.
- Kategorije in smernice za zavarovana območja, ki so standard za upravljanje narodnih parkov, rezervatov in drugih zavarovanih območij.
- IUCN Green List – pobuda za prepoznavanje dobro upravljanih in uspešnih primerov zavarovanih območij.
- Številni tehnični vodniki in metodologije za obnovo habitatov, trajnostno rabo virov in vključevanje lokalnih skupnosti v zaščito narave.
Pomen za lokalne skupnosti in prihodnost
IUCN poudarja, da mora biti ohranjanje narave povezano z upoštevanjem pravic lokalnih skupnosti, trajnostnim razvojem in ekonomskimi rešitvami, ki so dolgoročno vzdržne. Svoje delo usmerja v iskanje kompromisov med varstvom biodiverzitete in potrebami ljudi ter v razvoj orodij, ki omogočajo spoštovanje narave ob hkratnem izboljšanju življenjskih pogojev.
Ker se svetne okoljske razmere spreminjajo zaradi podnebnih sprememb, izgube habitatov in drugih pritiskov, ostaja IUCN ključen vir znanja, smernic in koordinacije za globalne napore pri ohranjanju narave.
Zgodovina
Prvi generalni direktor Unesca (sir Julian Huxley) je želel Unescu zagotoviti bolj znanstveno podlago. Sklical je sestanek za ustanovitev nove organizacije za varstvo narave.
Na prvem srečanju 5. oktobra v Fontainebleauu v Franciji, 1948se je 18 vlad, sedem mednarodnih organizacij in 107 nacionalnih organizacij za varstvo narave dogovorilo o ustanovitvi Mednarodne zveze za varstvo narave.
Od samega začetka je bila najpomembnejša naloga raziskovanje in razvijanje ureditev, ki lahko omogočajo razvoj ter pomagajo ljudem in narodom, da bolje ohranijo svoje rastlinstvo in živalstvo. ICUN je vedno zagovarjal stališče, da morajo biti potrebe lokalnih skupnosti, ljudi in narodov glavni del načrta ohranjanja. Območja, ki jih je treba zaščititi, in ogrožene vrste bi bilo najbolje zaščititi:
| " | če bi lokalno prebivalstvo menilo, da je to v njegovem interesu. Sodelovanje z lokalnim prebivalstvom in ne proti njemu je postalo glavno načelo delovanja IUCN. | " |
|
| - Stran 61 |
IUCN ima zdaj pisarne v številnih državah po svetu. Zagotavlja lahko storitve velike skupine večinoma prostovoljnih strokovnjakov, ki na lokalni ravni svetujejo in zagotavljajo storitve ohranjanja narave.
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Mednarodna zveza za ohranjanje narave in naravnih virov (IUCN)?
O: IUCN je mednarodna organizacija, ustanovljena za varstvo rastlin, živali in habitatov.
V: Kako se je IUCN najprej imenovala?
O: IUCN se je najprej imenovala "Svetovna zveza za varstvo narave".
V: Kdaj je bila IUCN ustanovljena in kje je njen glavni sedež?
O: IUCN je bila ustanovljena leta 1948, njen glavni urad pa je v Glandu v Švici.
V: Koga združuje IUCN?
O: IUCN združuje 83 držav, 108 vladnih agencij, 766 nevladnih organizacij in 81 mednarodnih organizacij ter približno 10 000 strokovnjakov in znanstvenikov iz držav po vsem svetu.
V: Kakšen je namen IUCN?
O: Namen IUCN je vplivati na države po vsem svetu, jih spodbujati in jim pomagati pri ohranjanju kakovosti in raznolikosti narave. Zagotoviti mora tudi, da je vsaka uporaba naravnih virov pravična in trajnostna, ne da bi škodovala Zemlji.
V: Kakšen je cilj IUCN?
O: Cilj IUCN je varovati in ohranjati okolje s trajnostno rabo in ohranjanjem naravnih virov.
V: Zakaj je IUCN pomembna?
O: IUCN je pomemben, ker ima ključno vlogo pri združevanju različnih organizacij in strokovnjakov za spodbujanje trajnostne rabe in varstva naravnih virov, kar je pomembno za splošno zdravje in blaginjo planeta.
