Julian Huxley — angleški evolucijski biolog in prvi direktor Unesca
Julian Huxley — angleški evolucijski biolog, vodilna osebnost sodobne evolucijske sinteze, prvi direktor UNESCO in strasten popularizator znanosti.
Sir Julian Sorell Huxley FRS (22. junij 1887 – 14. februar 1975) je bil angleški evolucijski biolog, humanist in internacionalist. Rodil se je v Londonu in tam tudi umrl. Bil je odločen zagovornik naravnega izbora in ena od vodilnih osebnosti sodobne evolucijske sinteze, teorije, ki je med prvo polovico 20. stoletja združila genetiko, paleontologijo, taksonomijo in ekologijo v enoten okvir evolucije.
Izobraževanje in zgodnja kariera
Huxley je obiskoval elitne šole v Angliji (Eton) in študiral naravoslovje na Balliol College, Univerze v Oxfordu. Svojo znanstveno pot je začel kot morfolog in embriolog, pozneje pa se je posvetil širšim vprašanjem evolucije, biologije populacij in konservacije. Napisal je več strokovnih del in popularnih knjig, ki so pomembno vplivale na širše sprejetje modernih evolucijskih pogledov.
Položaji in vodenje
Bil je tajnik Zoološke družbe v Londonu (1935–1942), kjer je deloval na področju živalskih vrtov, varstva narave in izobraževanja javnosti o biologiji. Po drugi svetovni vojni je postal prvi direktor Unesca in (Director-General, 1946–1948), kjer je zagovarjal mednarodno sodelovanje pri izobraževanju, kulturi in znanosti. Bil je tudi ustanovni član Svetovnega sklada za divjad (World Wildlife Fund) in je aktivno podpiral mednarodne pobude za varstvo narave.
Delo in vpliv v biologiji
Huxley je prispeval k utemeljitvi sodobne evolucijske sinteze z združitvijo bioloških disciplin v enoten evolucijski okvir. Najbolj znano njegovo strokovno delo je Evolution: The Modern Synthesis (1942), v katerem je sinteziral znanja o genetiki, selekciji in makroevoluciji. Bil je prepoznaven tudi kot teoretik, ki je poudarjal pomen prilagodljivosti, vedenja in ekologije pri razumevanju evolucije.
Popularizacija znanosti in publicistika
Huxley je bil znamenit razlagalec znanosti: pisal je knjige, članke ter nastopal na radiu in televiziji, s čimer je znanost približal širši javnosti. Znane so njegove knjige in eseji o biologiji, humanizmu ter vlogi znanosti v družbi. Leta 1953 je prejel Unescovo nagrado Kalinga za popularizacijo znanosti zaradi prizadevanj pri razširjanju znanstvenega znanja.
Nagrade in priznanja
Med njegovimi pomembnimi priznanji so Darwinova medalja (1956) Kraljeve družbe in Darwin–Wallaceova medalja (1958) Linneove družbe. Leta 1958 je bil podeljen vitezniški naziv (vitez). Leta 1959 je prejel posebno nagrado Laskerjeve fundacije v kategoriji Načrtovano starševstvo – svetovno prebivalstvo.
Družina in osebno ozadje
Huxley je izhajal iz ugledne družine Huxley. Njegov brat je bil pisatelj AldousHuxley, polbrat Andrew Huxley, kolega biolog in Nobelov nagrajenec, dedek po očetovi strani pa Thomas Henry Huxley, prijatelj in podpornik Charlesa Darwina ter znan zagovornik evolucije. Družinsko okolje je močno vplivalo na njegovo intelektualno usmeritev in zanimanje za znanost in javno razpravo.
Sporne teme in politične pobude
Julian Huxley je bil tudi aktiven v gibanjih za družbeno načrtovanje, nadzor rojstev in varstvo narave. Bil je pomemben član britanskega Eugeničnega društva in je v različnih obdobjih zagovarjal ideje, povezane z eugeniko in družbenim inženiringom, kar je kasneje povzročilo kritike in razprave o etiki takšnih pristopov. Hkrati je bil močan zagovornik načrtovanega starševstva in mednarodnih programov za zmanjšanje negativnih posledic prehitre rasti prebivalstva.
Zapustina
Huxleyjeva zapuščina je dvojna: na znanstvenem področju je prispeval k uveljavitvi modernih evolucijskih idej, njegovo delo pri Unescu in v konservaciji pa je prispevalo h globalnemu premisleku o vlogi znanosti, izobraževanja in varstva narave. Hkrati ostaja predmet zgodovinskih in etičnih ocen zaradi svoje vloge v eugeničnih gibanjih in podpori nekaterim kontroverznim politikam prebivalstvene kontrole.
Julian Huxley kot sodelavec Novega kolidža v Oxfordu 1922
Zgodnje delo
Posebej ga je zanimalo vedenje ptic, zlasti dvorjenje vodnih ptic. Njegova opazovanja etologije velikega škurha, objavljena leta 1914, so bila mejnik v terenskih raziskavah ptic. Njegova iznajdba nazornih oznak za rituale (kot so "ples pingvinov", "plesiosaurjev tek" itd.) je poskrbela, da so bile ideje zapomnljive in zanimive tudi za širše bralce.
Veliki grebenarji
Evolucija
Huxley je bil po Augustu Weismannu najpomembnejši biolog, ki je vztrajal pri naravnem izboru kot glavnem dejavniku evolucije. Bil je odličen sogovornik in pomemben popularizator biološke znanosti v javnosti. V začetku 20. stoletja je bil eden od manjšine biologov, ki so verjeli, da je naravna selekcija glavna gonilna sila evolucije in da evolucija poteka z majhnimi koraki in ne s skoki. Ta mnenja so zdaj standardna. Čeprav je bil njegov akademski čas precej kratek, je v dvajsetih letih 20. stoletja poučeval in spodbujal številne evolucijske biologe na Univerzi v Oxfordu.
Sodobna evolucijska sinteza
Huxley je bil ključna osebnost sodobne evolucijske sinteze. Ta je razložil, kako so se odkritja Gregorja Mendla o genetiki ujemala s teorijo Charlesa Darwina o evoluciji z naravnim izborom. Huxley je
Huxley je najprej "poskusno" obravnaval evolucijo v knjigi Science of Life (1929-30), leta 1936 pa je objavil dolg in pomemben članek za Britansko združenje. Leta 1938 so izšli trije obsežni pregledi glavnih evolucijskih tem.
Zdaj je bil čas, da se Huxley v celoti loti teme evolucije v delu, ki je postalo odločilno za njegovo življenje. Knjigo Evolucija: sodobna sinteza je napisal, ko je bil sekretar Zoološkega društva, in v njej uporabil svojo izjemno zbirko ponatisov iz prve polovice stoletja. Objavljena je bila leta 1942. Ocene knjige v strokovnih revijah so bile navdušujoče; American Naturalist jo je označil za "izjemen evolucijski traktat desetletja, morda stoletja". Pristop je temeljito znanstven, poznavanje osnovnih informacij pa osupljivo".
Huxleyjevi glavni sogovorniki v sodobni evolucijski sintezi so običajno Ernst Mayr, Theodosius Dobzhansky, George Gaylord Simpson, Bernhard Rensch, Ledyard Stebbins ter populacijski genetiki J. B. S. Haldane, Ronald Fisher in Sewall Wright. V
času izida Huxleyjeve knjige pa nekateri od njih še niso dali svojega posebnega prispevka. E. B. Ford in njegovi sodelavci na področju ekološke genetike so bili vsaj tako pomembni.
Evolucijski napredek
Vedno je verjel, da je evolucija v širšem smislu vodila k napredku v organizaciji. "Napredek brez cilja" je bil eden njegovih najljubših stavkov.
V zadnjem poglavju knjige Evolucija - sodobna sinteza evolucijski napredek opredeli kot "dvig zgornje ravni biološke učinkovitosti, ki je opredeljena kot povečan nadzor nad okoljem in neodvisnost od njega. "Naravni izbor in čas povzročata biološko izboljšanje... Izboljšave bioloških mehanizmov ... okončine in zobje pašnih konj ... povečanje moči možganov ... Oči zmajevih mušic, ki lahko vidijo vse naokrog v vse smeri, so izboljšava v primerjavi z mikroskopskimi očesnimi pikami zgodnjih oblik življenja". "[V] celotnem časovnem razponu evolucije vidimo splošni napredek - izboljšanje vseh glavnih lastnosti življenja, vključno z njegovo splošno organizacijo. [Vendar izboljšave niso univerzalne. Nižje oblike so uspele preživeti skupaj z višjimi".
Evgenika
Huxley je bil ugleden član Britanskega evgeničnega društva, bil je podpredsednik (1937-1944) in predsednik (1959-1962). Huxley je bil eden od številnih intelektualcev, ki so v tistem času verjeli, da je najnižji družbeni razred genetsko manjvreden. Zagovarjal je "dejansko odstranitev nekaj najnižjih in najbolj degeneriranih tipov". V svojem pisanju je večkrat uporabil ta argument: nihče ne dvomi o modrosti upravljanja z zarodno plazmo kmetijskih zalog, zakaj torej ne bi enakega koncepta uporabili za človeške zaloge.
V povojnih letih, po spoznanju, da so evgenične ideje nacisti omadeževali, je Huxley (1957) skoval izraz "transhumanizem" za opis stališča, da bi se moral človek izboljšati s pomočjo znanosti in tehnologije, po možnosti vključno z evgeniko, vendar tudi, kar je pomembno, z izboljšanjem družbenega okolja.
UNESCO in rasa
Kot odziv na vzpon evropskega fašizma v tridesetih letih prejšnjega stoletja je bil Huxley skupaj s tremi drugimi znanstveniki naprošen, da napiše knjigo Mi, Evropejci. Huxley je predlagal, da se beseda "rasa" nadomesti z etnično skupino. Po drugi svetovni vojni je sodeloval pri pripravi Unescove izjave o rasnem vprašanju, ki je trdila, da:
"Z biološkega vidika lahko torej raso opredelimo kot eno od skupin populacij, ki sestavljajo vrsto Homo sapiens."... "Kaj lahko znanstvenik pove o skupinah človeštva, ki jih lahko prepoznamo v sedanjem času? Človeške rase lahko različni antropologi različno razvrščajo in so jih tudi razvrščali, vendar se trenutno večina antropologov strinja, da večji del današnjega človeštva razvrščajo v tri glavne delitve, in sicer Mongoloidna delitev; Negroidna delitev; Kavkazoidna delitev.".... "Katoličani, protestanti, muslimani in judje niso rase..."
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Julian Sorell Huxley?
O: Julian Sorell Huxley je bil angleški evolucijski biolog, humanist in internacionalist. Bil je zagovornik naravnega izbora in vodilna osebnost sodobne evolucijske sinteze.
V: Kakšna stališča je zastopal?
O: Bil je sekretar Zoološke družbe v Londonu (1935-1942), prvi direktor Unesca in ustanovni član Svetovnega sklada za divjad.
V: Kdo so bili člani njegove družine?
O: Njegov brat je bil pisatelj Aldous Huxley, polbrat pa njegov kolega biolog in Nobelov nagrajenec Andrew Huxley; njegov dedek po očetovi strani je bil Thomas Henry Huxley, prijatelj in podpornik Charlesa Darwina ter zagovornik evolucije.
V: Kako je znanost predstavljal drugim?
O: Znanost je predstavljal v knjigah in člankih ter na radiu in televiziji.
V: Katere nagrade je prejel za popularizacijo znanosti?
O: Leta 1953 je prejel Unescovo nagrado Kalinga za popularizacijo znanosti, leta 1956 Darwinovo medaljo Kraljeve družbe in leta 1958 Darwin-Wallaceovo medaljo Linneove družbe. Istega leta je prejel tudi viteški naziv. Leta 1959 je prejel posebno nagrado Laskerjeve fundacije v kategoriji načrtovano starševstvo - svetovno prebivalstvo.
V: Ali je bil Julian Sorell Huxley član kakšne druge organizacije?
O: Da, bil je pomemben član Britanskega evgeničnega društva.
Iskati