Theodosius Dobzhansky – genetik, pionir sodobne evolucijske sinteze
Theodosius Dobzhansky ali Theodore Dobzhansky (24. januar 1900 - 18. december 1975) je bil znan genetik in evolucijski biolog. Velja za enega ključnih znanstvenikov 20. stoletja pri razumevanju genetske raznolikosti, prilagajanja in nastanka vrst.
Življenje in delo
Dobžanski se je rodil v Ukrajini (takrat del carske Rusije) in leta 1927 emigriral v Združene države Amerike. Pred odhodom se je izšolal v naravoslovju in se zgodaj posvetil raziskovanju žuželk. V ZDA je delal v vodilnih laboratorijih za genetiko, kjer se je specializiral za sadne muhe drozofili — modelni organizem, ki je omogočil neposredno povezavo med geni, dedovanjem in evolucijo. Bil je osrednja osebnost na področju evolucijske biologije, ker je znal teorijo povezati z dejanskimi populacijami v naravi.
Raziskave na drozofili
Te muhe je raziskoval v Kaliforniji in širšem ameriškem jugozahodu, zlasti naravne populacije Drosophila pseudoobscura. S pionirskimi terenskimi zbiranji in laboratorijskimi križanji je pokazal, da imajo populacije bogato genetsko raznolikost, ki se prek naravne selekcije, migracije in genetskega driftanja spreminja skozi čas. Ključno je bilo odkritje razširjenih polimorfizmov kromosomskih inverzij ter opazovanje klinskih (postopnih) sprememb pogostosti genov vzdolž okoljskih gradientov, kar je postavilo temelje za razumevanje lokalnega prilagajanja v naravi.
Sodobna evolucijska sinteza
Dobzhansky je bil pomemben za sodobno evolucijsko sintezo, ki je bila sinteza evolucijske biologije in genetike. V svojih delih je pokazal, da je evolucija sprememba v genski sestavi populacij in da so vrste dinamične, reproduktivno (delno) izolirane populacije. Z empiričnimi podatki iz narave je povezal teoretični razvoj v populacijski genetiki in utrdil pojasnila o nastanku vrst, vlogi selekcije, genetskega drifta ter pretoka genov. Tesno je sodeloval z drugimi arhitekti sinteze in pomagal povezati laboratorijsko genetiko z ekologijo, sistematiko in paleontologijo.
Publikacije in misel
Najbolj znano delo je knjiga Genetics and the Origin of Species (1937), ki je generacijam biologov predstavila populacijsko-genetski pogled na evolucijo. Med njegova vplivna besedila sodijo še Mankind Evolving (1962) in Genetics of the Evolutionary Process (1970). Široko citirana je tudi njegova misel: »Nič v biologiji nima smisla, razen v luči evolucije.« (1973), s katero je poudaril osrednji pomen evolucijske razlage v biologiji in izobraževanju.
Človeška raznolikost, etika in vpliv
Poleg dela na žuželkah je veliko pisal o človeški raznolikosti in opozarjal na znanstvene napake rasizma. Poudarjal je, da so razlike med človeškimi populacijami kontinuirane in da je kulturno okolje pri oblikovanju človeškega vedenja odločilnega pomena. Bil je cenjen mentor in učitelj na vodilnih ameriških univerzah ter ustanovah, izobrazil je številne generacije evolucijskih biologov. Za svoje znanstveno delo je prejel številna priznanja, bil izvoljen v ugledne znanstvene akademije in ostaja ena najbolj citiranih osebnosti v biologiji 20. stoletja. Njegove ideje o variabilnosti, prilagajanju in nastanku vrst še danes usmerjajo raziskave v ekologiji, ohranjanju biotske raznovrstnosti in evolucijski genomiki.
Ukrajina in Rusija
V šoli je Dobžanski zbiral metulje in hrošče ter študiral biologijo na univerzi v Kijevu. Po diplomi se je preselil v Sankt Peterburg (takrat Leningrad) in študiral pri Juriju Filipčenku, ki je imel laboratorij za drozofile. Dobžanski je v naravi zbiral hrošče Coccinellidae in raziskoval njihovo genetiko.
Amerika
Dobžanski je leta 1927 emigriral v Združene države Amerike. Na Univerzi Columbia je sodeloval s Thomasom Huntom Morganom, ki je bil pionir uporabe sadnih mušic (Drosophila melanogaster) v genetskih poskusih. Od leta 1930 do 1940 je sledil Morganu na Kalifornijski tehnološki inštitut. Dobzhansky je raziskovanje sadnih mušic iz laboratorija prenesel na teren. Odkril je, da so si regionalne sorte mušic genetsko bolj podobne kot mušice iz drugih regij.
Leta 1937 je Dobžanski objavil eno glavnih del sodobne evolucijske sinteze z naslovom Genetika in izvor vrst. Evolucijo je opredelil kot "spremembo v pogostosti alelov znotraj genskega sklada". Evolucija poteka s spremembami deleža alelov v populaciji. Leta 1937 je postal tudi naturalizirani državljan Združenih držav Amerike. V tem času se je sprl z Alfredom Sturtevantom, enim od svojih sodelavcev na področju drozofil, kar je morda temeljilo na poklicni konkurenci.
Dobžanski se je med letoma 1940 in 1962 vrnil na Univerzo Columbia. Bil je eden od podpisnikov Unescove izjave Rasno vprašanje iz leta 1950. Nato se je preselil na Univerzo Rockefeller) do upokojitve leta 1971.
Druge ključne publikacije
- Nič v biologiji nima smisla, razen v luči evolucije The American Biology Teacher 35: (marec): 125-129.
- Genetika evolucijskega procesa. Columbia University Press, New York 1970.
- Dobzhanskyjeva Genetika naravnih populacij I-XLIII. R.C. Lewontin, J.A. Moore, W.B. Provine in B. Wallace, ur. Columbia University Press, New York 1981. (ponatis 43 člankov iz te serije, katerih avtor ali soavtor je bil Dobzhansky, razen dveh)
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Theodosius Grygorovych Dobzhansky?
O: Theodosius Grygorovych Dobzhansky je bil znan genetik in evolucijski biolog.
V: Kje se je rodil Dobžanski?
O: Dobžanski se je rodil v Ukrajini (takrat del carske Rusije).
V: Kdaj je Dobžanski emigriral v Združene države?
O: Dobžanski je leta 1927 emigriral v Združene države Amerike.
V: Kaj je bilo področje raziskovanja Dobžanskega?
O: Dobzhansky je raziskoval sadne mušice Drosophila, zlasti populacije Drosophila pseudoobscura.
V: Kakšen je bil prispevek Dobzhanskega k evolucijski biologiji?
O: Dobzhansky je bil pomemben pri sodobni evolucijski sintezi, ki je bila sinteza evolucijske biologije z genetiko.
V: Kje je Dobzhansky raziskoval sadno mušico drozofilo?
O: Dobzhansky je svoje raziskave o sadni muščici Drosophila opravil v Kaliforniji.
V: Kaj je sodobna evolucijska sinteza?
O: Sodobna evolucijska sinteza je sinteza evolucijske biologije in genetike in Dobzhansky je bil pomemben na tem področju.
