Alfred Henry Sturtevant (21. november 1891 – 5. april 1970) je bil ameriški genetik, znan predvsem po izdelavi prvega genetskega zemljevida. Leta 1913 je kot mladi raziskovalec v Morganovem laboratoriju izdelal prvi zemljevide genov kromosoma in tako izkazal, da so geni razporejeni linearno in da razdalja med njimi ustreza verjetnosti rekombinacije. V svoji karieri je skupaj s Thomasom Huntom Morganom dolgo raziskoval sadno mušico Drosophila melanogaster, kar je postavilo temelje klasični genetiki in molekularni kartografiji genov.

Znanstveni prispevki

Sturtevantov primer je klasičen primer, kako opazovanja križanj in merjenje frekvenc rekombinacije omogočajo rekonstrukcijo vrstnega reda genov na kromosomu. Njegov pristop je uvedel uporabljanje odstotka rekombinacije kot merske enote za oddaljenost med geni (map units, kasneje pogosto imenovane centimorgani). Med njegove pomembne dosežke sodijo tudi:

  • prva shematska razporeditev genov na kromosomu (1913);
  • razvoj koncepta genetskih zemljevidov in uporaba frekvenc rekombinacije za določanje razdalj med geni;
  • študije kromosomskih preobratov in drugih kromosomskih sprememb ter njihov vpliv na dedovanje;
  • raziskave genetike naravnih populacij drosofil, kjer je preučeval variabilnost in prilagajanje v naravnih populacijah.

Odnosi z Morganom in Dobzhanskim

Sturtevant je dolgo sodeloval z Morganom; Morgan je bil zanj pomemben mentor in podpora, a je pogosto tudi prevzel večino javnih zaslug za odkritja laboratorija. Ko je Morgan leta 1933 prejel Nobelovo nagrado, Sturtevant ni bil soudeležen pri nagradi, čeprav je bil eden vodilnih eksperimentalnih raziskovalcev v skupini. Kasneje je Sturtevant sodeloval tudi s Teodozijem Dobžanskim pri raziskavah genetike naravnih populacij drozofil; to sodelovanje je prineslo pomembne podatke o naravni variabilnosti in evoluciji, vendar se je po nekaj letih tudi to sodelovanje končalo zaradi osebnih in strokovnih razlik.

Nagrade in zapuščina

Sturtevant velja za enega najpomembnejših genetikov 20. stoletja, njegovo delo je bistveno vplivalo na razvoj genetike, evolucijske biologije in kasnejših molekularnih kartografskih metod. Čeprav ni prejel Nobelove nagrade, je bil leta 1967 nagrajen z nacionalno medaljo za znanost. Njegova zapuščina vključuje temeljne koncepte genetskega zemljevidovanja, bogato znanstveno publikacijsko delo in vpliv na generacije genetikov.

Sturtevant je pogosto omenjen kot eden izmed najodličnejših raziskovalcev genetike, ki ni prejel Nobelove nagrade, vendar njegovo delo še vedno ostaja temelj pri razumevanju razporeditve in interakcij genov na kromosomih.