Kaj so Nobelove nagrade: zgodovina, pomen in prejemniki
Nobelove nagrade (švedsko: Nobelpriset) se vsako leto podeljujejo posameznikom in organizacijam po vsem svetu. Namenjene so spodbujanju izjemnih dosežkov na področju znanosti, književnosti in prizadevanj za mir. Pobudnik nagrad je bil Alfred Nobel, ki je v svoji oporoki iz leta 1895 namenil premoženje za podeljevanje teh nagrad. Denar in upravljanje podeljevanja zdaj vodi Nobelova fundacija, ki po navodilih oporoke pooblašča različne odbore in akademije za izbiro prejemnikov. Prejemniki se pogosto imenujejo "Nobelovi nagrajenci", saj gre za eno najprestižnejših časti v mednarodnem merilu.
Zgodovina in nastanek
Ideja o nagradah izvira iz Alfredove oporoke iz leta 1895. Prve Nobelove nagrade so bile podeljene leta 1901. Do danes se je sistem nagrajevanja razvijal; leta 1968 je bil ustanovljen še en priznan prispevek, Priznanje švedske centralne banke za ekonomijo v spomin Alfredu Nobelu, pogosto imenovano Nobelova nagrada za ekonomijo (to priznanje sicer ni del prve oporoke, a ga podeljuje Nobelova fundacija).
Kategorije Nobelovih nagrad
Nobelove nagrade so podeljene v več glavnih kategorijah. Med njimi so:
- znanost (v praksi ločeno kot fizika in kemija),
- medicina (natančneje: fiziologija ali medicina),
- književnost,
- nagrada za mir (podeljuje jo norveški Nobelov odbor v Oslu),
- ter priznanje za ekonomijo (Sveriges Riksbank Prize in Economic Sciences).
Postopek izbire prejemnikov
Za vsako kategorijo obstaja poseben pooblastilni organ, ki zbira nominacije, preveri prijave in izbere prejemnika:
- Fiziko in kemijo ter ekonomijo podeljuje Royal Swedish Academy of Sciences (Kraljeva švedska akademija znanosti).
- Fiziologijo ali medicino podeljuje Nobelova zbornica pri Karolinska Institutetu.
- Književnost podeljuje Švedska akademija.
- Mir podeljuje Norveški Nobelov odbor (podelitev poteka v Oslu).
Nominalno lahko posameznika ali organizacijo predlagajo določene pooblaščene osebe (člani akademij, profesorji univerz, prejšnji prejemniki ipd.). Odbori običajno izbirajo prejemnike po obširnem pregledu dela in vpliva. Nominalni postopki so zaupni in arhivi nominacij ostanejo zaklenjeni 50 let.
Nagrada: medalja, diploma in denar
Vsak prejemnik dobi medaljo, uradno diplomo in denarno nagrado. Prva prejemna leta 1901 so laureati prejeli 150.782 švedskih kron, kar je po takratnih vrednostih znesku ustrezalo precej večji kupni moči (v nekaterih izračunih je to enako kot približno 7 731 004 SEK decembra 2007). Višina denarne nagrade se skozi čas spreminja: na primer leta 2008 so prejemniki prejeli po 10.000.000 SEK (znesek se lahko spreminja glede na odločitve Nobelove fundacije in njen finančni položaj).
Glavna slovesnost za večino kategorij poteka 10. decembra v Stockholmu na Švedskem — datum sovpada z dnevom Alfredove smrti. Slovesnost za Nobelovo nagrado za mir poteka ločeno v Oslu istega dne.
Pomen in vpliv
Nobelova nagrada ima velik simbolni in praktičen pomen: prinaša prepoznavnost, pogosto dodatna sredstva za nadaljnje raziskave ali delo in poveča vpliv prejemnika v stroki ali družbi. Njena podelitev pogosto usmerja javno pozornost na pomembna vprašanja, od znanstvenih odkritij do človekovih pravic in mednarodnih prizadevanj za mir.
Kritike in omejitve
Kljub prestižu so nagrade predmet kritik: včasih ostajajo pomembni prispevki neprepoznani, nagrade navadno prejmejo posamezniki (kar je težko primerjati z ekipnimi raziskavami), mejna številka prejemnikov na eno nagrado (običajno največ trije) lahko izpusti ključne sodelavce, prav tako pa so bile v preteklosti izpostavljene tudi politične razprave glede izbire za nagrado za mir ali ekonomijo. Nobelovi odbori se poskušajo držati svojega mandata, a diskusije o kriterijih in izboru ostajajo del javnega življenja.
Znani prejemniki (izbor)
Med številnimi Nobelovimi nagrajenci so takšni, ki so močno vplivali na znanost in družbo, na primer Marie Curie (fizika in kemija), Albert Einstein (fizika), Alexander Fleming (medicina), Martin Luther King Jr. (mir) in Malala Yousafzai (mir). Ti primeri ilustrirajo raznolikost področij in vrst prispevkov, ki jih nagrade prepoznavajo.
Nobelove nagrade ostajajo ena najpomembnejših mednarodnih priznanj, ki spodbujajo odličnost in poudarjajo dela, ki prinašajo velik prispevek človeštvu.
Predvajanje medijev Na kratko o Nobelovi nagradi
Nagradne kategorije in nagrajenci
To so odbori in ustanove, ki odločajo, kdo bo prejel Nobelovo nagrado:
- Švedska kraljeva akademija znanosti za Nobelovo nagrado za fiziko in nagrado Švedske banke za ekonomske znanosti v spomin na Alfreda Nobela
- Švedska kraljeva akademija znanosti za Nobelovo nagrado za kemijo
- Inštitut Karolinska za Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino
- Nobelova nagrada Švedske akademije za književnost
- Norveški Nobelov odbor, ki ga imenuje norveški parlament (Stortinget), za Nobelovo nagrado za mir
Nobelova nagrada za ekonomijo ni bila del Nobelove volje. Leta 1969 jo je začela podeljevati Sveriges Riksbank, švedska centralna banka. Banka je Nobelovi fundaciji za nagrado za ekonomijo podarila denar leta 1968. Nagrada za ekonomske študije je podeljena v spomin na Alfreda Nobela. Podeljuje se vsako leto skupaj z drugimi Nobelovimi nagradami.
Pomembni Nobelovi nagrajenci
Nekateri ljudje so prejeli več kot eno Nobelovo nagrado. To so:
- Marie Curie - na področju fizike leta 1903 za odkritje radioaktivnosti in na področju kemije leta 1911 za izolacijo čistega radija
- Linus Pauling - na področju kemije leta 1954 za raziskave o naravi kemijske vezi in njihovo uporabo pri pojasnjevanju strukture kompleksnih snovi; in na področju miru leta 1962 za aktivizem v zvezi s pogodbo o prepovedi jedrskih poskusov. Pauling je edina oseba, ki je prejela dve nedeljeni Nobelovi nagradi.
- John Bardeen - na področju fizike 1956 za izum tranzistorja in na področju fizike 1972 za teorijo superprevodnosti.
- Frederick Sanger - na področju kemije leta 1958 za strukturo molekule inzulina in na področju kemije leta 1980 za sekvenciranje nukleotidov virusov.
- Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) je kot skupina trikrat prejel Nobelovo nagrado za mir: leta 1917, 1944 in 1963. Prvi dve nagradi sta bili podeljeni za delo skupine med svetovnima vojnama. Tretja je bila podeljena ob njegovi 100-letnici.
- Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je nagrado za mir prejel leta 1954 in 1981.
Nekatere družine so prejele več nagrajencev.
- Družina Curie je prejela 5 Nobelovih nagrad. To so:
- Marie Curie - za fiziko leta 1903 in za kemijo leta 1911
- njen mož Pierre Curie - za fiziko leta 1903
- Njuna hči Irène Joliot-Curie - za kemijo leta 1935
- Njun zet Frederic Joliot-Curie - za kemijo leta 1935
- Henry Labouisse, mož druge hčerke Curiejevih Ève, je bil tudi direktor UNICEF-a, ko je ta leta 1965 prejel Nobelovo nagrado za mir.
- Gunnar Myrdal - za ekonomijo leta 1974 in njegova žena Alva Myrdal - za mir leta 1982
- J. J. Thomson - za fiziko leta 1906. Bil je oče Georgea Pageta Thomsona, ki je nagrado za fiziko prejel leta 1937.
- William Henry Bragg si je leta 1915 nagrado za fiziko delil s svojim sinom Williamom Lawrenceom Braggom.
- Niels Bohr je leta 1922 prejel nagrado za fiziko. Njegov sin Aage Bohr je leta 1975 prejel nagrado za fiziko.
- Manne Siegbahn je leta 1924 prejel nagrado za fiziko. Bil je oče Kaia Siegbahna, ki je leta 1981 prejel nagrado za fiziko.
- Hans von Euler-Chelpin si je leta 1929 delil nagrado za kemijo z Arthurjem Hardenom. Euler-Chelpinov sin Ulf von Euler je leta 1970 prejel nagrado za fiziologijo ali medicino.
- C. V. Raman je leta 1930 prejel nagrado za fiziko. Bil je stric Subrahmanyana Chandrasekharja, ki je leta 1983 prejel nagrado za fiziko.
- Arthur Kornberg si je leta 1959 nagrado za fiziologijo ali medicino delil s Severom Ochoaom. Kornbergov sin Roger je leta 2006 prejel nagrado za kemijo.
- Jan Tinbergen je leta 1969 prejel nagrado za ekonomijo. Bil je brat Nikolaasa Tinbergena, ki si je leta 1973 s Konradom Lorenzom in Karlom von Frischem delil nagrado za fiziologijo ali medicino.
- Nelson Mandela in F. W. de Klerk sta leta 1993 prejela Nobelovo nagrado za mir za svoje delo med revolucijo za državljanske pravice v Južni Afriki.
- Najmlajša oseba, ki je kdajkoli prejela Nobelovo nagrado za mir ali katero koli drugo Nobelovo nagrado, je pakistanska aktivistka Malala Yousafzai, ki je bila oktobra 2014 stara 17 let.
Vprašanja in odgovori
V: Za kaj se podeljujejo Nobelove nagrade?
O: Nobelove nagrade se podeljujejo za raziskovanje znanosti in za svetovni mir.
V: Katera področja so vključena v nagrade za znanost?
O: Nagrade za znanost vključujejo literaturo, znanost in medicino.
V: Kdo je začel podeljevati Nobelove nagrade?
O: Nobelovo nagrado je začel podeljevati Alfred Nobel.
V: Za kaj je Nobelova oporoka iz leta 1895 namenila denar?
O: Nobelova oporoka iz leta 1895 je dala denar za nagrade.
V: Kdo odloča o prejemnikih Nobelove nagrade?
O: Nobelova fundacija prosi različne odbore ali akademije, da odločijo, kdo bo prejel nagrade.
V: Kako se imenujejo ljudje, ki prejmejo Nobelovo nagrado?
O: Ljudje, ki prejmejo Nobelovo nagrado, se imenujejo "Nobelovi nagrajenci".
V: Kdaj in kje se podeljujejo Nobelove nagrade?
O: Nagrade se podeljujejo v Stockholmu na Švedskem na slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti.
