Nelson Mandela

Zgodnje življenje

Nelson Rolihlahla Mandela se je rodil 18. julija 1918 v kraju Mvezo, Umtata (zdaj Mthatha), Transkei, Južna Afrika. Imel je trinajst sorojencev po istem očetu in dve materi. Njegova starša sta bila Gadla Henry Mphakanyiswa in Nosekeni Nonqaphi . Njegovo krstno ime je bilo Rolihlahla, ime iz ljudstva Xhosa, ki pomeni vlečenje veje drevesa ali neuradno povzročitelj težav. Bil je član kraljeve družine Thembu. Na prvi šolski dan mu je učiteljica Miss Mdingane dala ime Nelson. Dajanje angleških imen otrokom v Afriki je bila v tistem obdobju med Afričani navada.

Mandelov oče je umrl, ko je imel dvanajst let. Mandela je živel pri lokalnem regentu, ki ga je poslal v šolo. Bil je prvi član svoje družine, ki je obiskoval šolo. Leta 1941 so ga izključili z univerze Fort Hare, ker je vodil skupino študentov na politični stavki. Po izključitvi si je Nelson našel službo kot nočni čuvaj.

Mandela v mlajših letih, okoli leta 1937

Dejavnost proti apartheidu

Leta 1944 je Mandela pomagal ustanoviti mladinsko zvezo Afriškega nacionalnega kongresa. Kmalu je postal njen visoki vodja.

Južnoafriško republiko je želel osvoboditi brez nasilja, vendar je vlada začela ubijati in raniti protestnike. Skupaj z Walterjem Sisulujem in drugimi člani Afriškega nacionalnega kongresa, ki jih je občudoval, na primer Mahatmo Gandijem, je ustanovil organizacijo Umkhonto we Sizwe.

Kasneje je potekalo sojenje, ki je postalo znano kot Rivonijski proces. Mandeli so sodili zaradi njegove vpletenosti v sabotažo in nasilje leta 1962. Obsojen je bil na dosmrtno zaporno kazen in poslan na otok Robben, vendar je bil leta 1988 premeščen v zapor Victor Verster. Leta 1990 so ga po 26,5 letih izpustili iz zapora Victor Verster. Zapor je zapustil, ko je de Klerk odpravil prepoved delovanja Afriškega nacionalnega kongresa. Odredil je Mandelovo izpustitev. Leta 1993 je nato skupaj z nekdanjim južnoafriškim državnim predsednikom Frederikom Willemom de Klerkom prejel Nobelovo nagrado za mir.

Predsedstvo

Mandela je aprila 1994 zmagal na splošnih volitvah. Njegova inavguracija je bila 10. maja 1994 v Pretoriji. Veliko ljudi po vsem svetu si je njegovo inavguracijo ogledalo po televiziji. Dogodka se je udeležilo 4000 gostov, med katerimi so bili svetovni voditelji iz različnih okolij. Mandela je bil prvi južnoafriški predsednik, izvoljen na povsem demokratičnih volitvah.

Mandela je kot prvi temnopolti predsednik Južne Afrike postal vodja vlade narodne enotnosti, ki jo je nadzoroval Afriški nacionalni kongres (ANC). ANC ni imel znanja o politiki, imel pa je predstavnike Nacionalne stranke in stranke Inkatha. V skladu s prejšnjimi obljubami je de Klerk postal prvi namestnik predsednika, Thabo Mbeki pa je bil izbran za drugega.

Čeprav Mbeki ni bil njegova prva izbira za predsednika, mu je Mandela kmalu zaupal ves čas svojega predsedovanja. To je Mbekiju omogočilo, da je organiziral podrobnosti politike. Mandela se je preselil v predsedniško pisarno v Tuynhuysu v Cape Townu. Nastanil se je v bližnjem dvorcu Westbrooke. Westbrooke je bil preimenovan v Genadendal. Ohranil je svoj dom v Houghtonu in dal zgraditi tudi hišo v domači vasi Qunu. Qunu je redno obiskoval, se sprehajal po okolici, se srečeval z lokalnimi prebivalci, ki so tam živeli, in presojal težave plemen.

Pri 76 letih se je soočal s številnimi boleznimi. Čeprav je imel veliko energije, se je počutil zapostavljenega in osamljenega. Pogosto je zabaval znane osebnosti, kot so Michael Jackson, Whoopi Goldberg in Spice Girls. Prijateljeval je s številnimi bogatimi poslovneži, kot sta Harry Oppenheimer in britanska monarhinja Elizabeta II. na državnem obisku v Južni Afriki marca 1995. Zaradi tega so ga protikapitalisti iz ANC močno obsodili. Kljub okolici je Mandela živel preprosto in tretjino svojega premoženja v višini 552.000 dolarjev namenil otroškemu skladu Nelsona Mandele, ki ga je ustanovil leta 1995. Istega leta je Mandela objavil avtobiografijo Dolga pot do svobode.

Čeprav je Mandela podpiral svobodo tiska, je bil pomemben za večino državnih medijev, saj so bili v lasti in upravljanju številnih belcev iz srednjega razreda. Mandela je postal znan po tem, da je tudi na običajnih dogodkih uporabljal srajce Batik, znane kot srajce Madiba. Mandela ni nikoli načrtoval drugega mandata. Mandela je imel 29. marca 1999 poslovilni govor, po katerem se je upokojil. Mandelov mandat se je končal 14. junija 1999. Mandelo je na položaju predsednika Južnoafriške republike nasledil Thabo Mbeki.

Mandela se je preselil v predsedniško pisarno v Tuynhuysu v Cape Townu.


Mandela s predsednikom ZDA Billom Clintonom julija 1993

Nobelova nagrada

Leta 1993 je prejel Nobelovo nagrado za mir za svoje vodstvo v boju proti apartheidu. Po prejemu nagrade je dejal:

"Danes stojimo tukaj le kot predstavniki milijonov naših ljudi, ki so se upali dvigniti proti družbeni operaciji, katere bistvo so vojna, nasilje, rasizem, zatiranje, represija in osiromašenje celotnega naroda."

Mandela na obisku v Braziliji julija 1998

Osebno življenje

Mandela je bil trikrat poročen in ima šest otrok. Imel je sedemnajst vnukov in vedno več pravnukov. Čeprav je bil do svojih otrok fizično nezahteven, je znal biti strog in zahteven.

Mandela se je oktobra 1944 poročil z Evelyn Ntoko Mase. Imela sta dva otroka. Mandela je ostal poročen z Evelyn do ločitve leta 1957. Evelyn je umrla leta 2004. Nato se je leta 1958 poročil z Winnie Madikizela. Imela sta dve hčerki. Leta 1992 sta vložila zahtevo za ločitev. Razvezala sta se leta 1996. Mandela se je ob svojem 80. rojstnem dnevu leta 1998 ponovno poročil z Gracio Machel. Bila je vdova Samore Machela. Machel je bil nekdanji mozambiški predsednik in zaveznik ANC, ki je 12 let prej umrl v letalski nesreči.

Čeprav ga je Mandela večkrat javno kritiziral, je imel rad predsednika Združenih držav Amerike Billa Clintona. Mandela ga je osebno podprl med sojenjem za obtožbo leta 1998.

Javno upokojevanje

Junija 2004 je Mandela napovedal, da se umika iz javnega življenja. Mandela je dejal: "Ne kličite mene, jaz bom poklical vas." Čeprav se je še naprej srečeval z bližnjimi prijatelji in družino, je fundacija Nelsona Mandele zavrnila njegova vabila na javne prireditve in večino prošenj za intervjuje.

Zdravje

27. marca 2013 je bil Mandela zaradi pljučne okužbe hospitaliziran v Pretoriji. Dne 28. marca so sporočili, da se na zdravljenje dobro odziva. Mandela je bil 7. junija ponovno hospitaliziran zaradi druge pljučne okužbe. 23. junija so sporočili, da je njegovo stanje kritično. 26. junija so sporočili, da je Mandela priključen na aparate za ohranjanje življenja. Mandelova družina je 4. julija sporočila, da je Mandela na aparatih za vzdrževanje življenja in da je v trajnem trajnem vegetativnem stanju. Naslednji dan je južnoafriška vlada zanikala dejstvo, da je Mandela v vegetativnem stanju. Mandela je bil iz bolnišnice odpuščen 1. septembra 2013.

2013 govorice o smrti

Številni Južnoafričani so mislili, da je Mandela umrl 26. junija ponoči, ko so ga odklopili od aparatov za oživljanje. Južnoafriška vlada je sporočila, da je Mandela kljub govoricam, da je umrl, še vedno živ. Kasneje je bilo sporočeno, da je bila govorica le potegavščina o smrti. Tudi televizija CNN je poročala, da je Mandela umrl, vendar je poročilo kmalu zatem popravila. Kot dokaz, da je Mandela še vedno živ, so bile posnete fotografije z Mandelo in prvo damo Michelle Obama.

Mandela med govorom v gledališču Peacock Theatre v Londonu, Anglija, april 2000


Množica, ki se je dan po Mandelovi smrti zbrala v stari mestni hiši v Cape Townu

Smrt

Mandela je umrl 5. decembra 2013 na svojem domu Houghton Estate v Johannesburgu zaradi zapletov okužbe dihalnih poti, star 95 let. Ko je umrl, je bil obkrožen s svojo družino. Njegovo smrt je sporočil predsednik Jacob Zuma.

Zuma je 6. decembra razglasil desetdnevno državno žalovanje. V torek, 10. decembra, je na stadionu FNB v Johannesburgu potekala uradna spominska slovesnost. Nedeljo, 8. decembra, je razglasil za državni dan molitve: "Pozivamo vse naše ljudi, naj se zberejo v dvoranah, cerkvah, mošejah, templjih, sinagogah in na svojih domovih, kjer bodo molili, imeli molitvene obrede in meditacijo ter razmišljali o Madibajevem življenju in njegovem prispevku naši državi in svetu."

Govor predsednika ZDA Baracka Obame na Mandelovi državni spominski slovesnosti

Pogreb

Mandelovo truplo je od 11. do 13. decembra ležalo v stavbi Union Buildings v Pretoriji. Državni pogreb je bil v nedeljo, 15. decembra, v Qunu. Udeležili so se ga David Cameron, Barack Obama, Raul Castro, Bill Gates in Oprah Winfrey.

Pogreb

Mandelova družina se je 28. junija prepirala, kje naj ga pokopljejo. 29. junija je južnoafriška vlada sporočila, da bo spominska slovesnost za Mandelo potekala 10 do 14 dni po njegovi smrti v Soccer Cityju. 1. julija je bilo objavljeno, da bi Mandela, če bi umrl, lahko postal prva oseba, ki ni Britanec in ki bi jo počastili v Westminstrski opatiji. Kraljica Elizabeta II. je Mandelo počastila z zahvalno mašo v Westminstrski opatiji v začetku leta 2014. S tem je Mandela postal prva oseba, ki ni Britanec in ki je bila počaščena v Westminstrski opatiji. Mandela je pokopan v vasi Qunu v Vzhodnem Capeu v Južnoafriški republiki. V kraju Qunu je odraščal.

Častni

V Južni Afriki Mandelo včasih imenujejo z njegovim klanskim imenom Madiba. Nelson Mandela je prejel naslednja priznanja:

• Leta 1990 je Mandela v Indiji prejel nagrado Bharat Ratna.
• Leta 1992 je prejel pakistansko nagrado Nishan-e-Pakistan.
• Leta 1992 mu je Turčija podelila Atatürkovo nagrado za mir. Nagrado je zavrnil zaradi kršitev človekovih pravic, ki jih je takrat zagrešila Turčija. Pozneje, leta 1999, je nagrado sprejel.
• Leta 1993 je Mandela skupaj s F. W. de Klerkom prejel Nobelovo nagrado za mir za njuno delo med revolucijo za državljanske pravice v Južni Afriki.
• Leta 1993 je Mandela od župana Richarda M. Daleya prejel ključ mesta Chicago v zvezni državi Illinois.
• Leta 2007 so Mandeli postavili kip v Westminstrski opatiji v Londonu v Angliji.
• Leta 2009 so Združeni narodi 18. julij razglasili za Mandelov dan.
• Leta 2012 je bilo mednarodno letališče Praia na Zelenortskih otokih preimenovano v mednarodno letališčeNelsona Mandele.
• Leta 2013 so na južnoafriškem veleposlaništvu pred Washingtonom odkrili Mandelov kip.
• Mesto Johannesburg mu je podelilo svobodo mesta.
• Trg Sandton Square v Johannesburgu je bil marca 2004 preimenovan v Trg Nelsona Mandele.
• Stadion Nelson Mandela Bay je bil poimenovan v njegovo čast.
• Po njem je bil poimenovan tudi most Nelsona Mandele v Johannesburgu.
• Mandeli je takratni predsednik ZDA George W. Bush podelil ameriško predsedniško medaljosvobode.
• Mandela je prejel red Kanade.
• Mandela je bil prva živeča oseba, ki je postala častni državljan Kanade.
• Mandela je bil zadnji prejemnik Leninove nagrade za mir, ki jo je podelila Sovjetska zveza.
• Mandela prvi prejemnik Al Gadafijeve mednarodne nagrade za človekove pravice
• Mehiška vlada je Mandelo odlikovala z redom azteškega orla.
• Park v Leicestru v Angliji so poimenovali Nelson Mandela Park je bil poimenovan po Mandeli.
• Elizabeta II. mu je podelila veliki križ reda svetega Janeza.
• Mandeli je Elizabeta II. podelila tudi red za zasluge.

V Sovjetski zvezi so v počastitev 70. rojstnega dneva Nelsona Mandele izdali poštno znamko z njegovo podobo


Predvajanje medijev Preprost video povzetek o Nelsonu Mandeli, ki pojasnjuje, kako se je boril za enakost in svobodo

Filmi

Mandela je bil upodobljen v filmih in na televiziji. V filmu Mandela in de Klerk iz leta 1997 je Mandelo igral Sidney Poitier. Dennis Haysbert igra Mandelo v filmu Goodbye Bafana (2007). V BBC-jevem televizijskem filmu Gospa Mandela iz leta 2009 Nelsona Mandelo igra David Harewood. Leta 2009 Morgan Freeman igra Mandelo v filmu Invictus (2009). TerrenceHoward igra Mandelo tudi v filmu Winnie Mandela iz leta 2011. Mandela je nastopil v ameriškem filmu Malcolm X iz leta 1992: V filmu Mandela: Dolga pot do svobode ga je igral Idris Elba.

Zapuščina

Do svoje smrti je Mandela v Južni Afriki veljal za "očeta naroda". Velja tudi za "narodnega osvoboditelja, rešitelja, Washingtona in Lincolna v enem". Mandela se je vse življenje soočal tudi s kritikami. Margaret Thatcher je pritegnila mednarodno pozornost, ker je leta 1987 ANC opisala kot "tipično teroristično organizacijo". Kasneje se je zavzemala za izpustitev Mandele iz zapora. Mandela je bil kritiziran tudi zaradi prijateljstva s političnimi voditelji, kot so Fidel Castro, Muammar Gadafi, Akbar Hashemi Rafsanjani in Suharto.