Ali Akbar Hashemi Rafsandžani — iranski predsednik in vplivni politik (1934–2017)
Ali Akbar Hashemi Rafsanjani (perzijsko: اکبر هاشمی رفسنجانی Akbar Hāshemī Rafanjānī), Hashemi Bahramani (هاشمی بهرمانی) (25. avgust 1934 - 8. januar 2017)) je bil ena najbolj vplivnih osebnosti iranske revolucionarne in povojne politike. V času svoje dolge kariere je zasedal vrsto visokih funkcij v Islamski republiki in bil dolgo časa prepoznaven kot pragmatični konservativec, ki je iskal ravnotežje med revolucionarnimi ideali in gospodarsko obnovo države. Od leta 1989 do svoje smrti leta 2017 je bil predsednik iranskega sveta za razsojanje o primernosti.
Rana leta in politični vzpon
Rafsandžani se je rodil v mestu Rafsandžan v iranski provinci Kerman. Po iranski revoluciji leta 1979 je hitro napredoval po državnem aparatu: bil je član novih revolucionarnih teles, imel pomembno vlogo v času vojne z Irakom (1980–1988) in imel velik vpliv pri oblikovanju političnih in gospodarskih politik v povojnem obdobju. Leta 1980 je postal predsednik iranskega parlamenta (Majles) in je to funkcijo opravljal več let, kar mu je dalo pomembno politično moč in vpliv.
Predsednik Irana (1989–1997)
Med letoma 1989 in 1997 je bil predsednik Irana, kar je bila ključna faza za obnovo države po uničujoči vojni z Irakom. Njegova administracija se je osredotočila na gospodarsko obnovo, infrastrukturo in postopno liberalizacijo gospodarstva skozi privatizacijo državnih podjetij. Hkrati ga nekateri kritiki povezujejo s povečanim vplivom politično povezanih poslovnih interesov, zaradi česar so bile tudi kritike glede netransparentne rasti premoženja.
Vpliv po predsedniškem mandatu in spopadi z Ahmadinedžadom
Po izteku predsedniškega mandata je Rafsandžani ostal ena najmočnejših figur iranske politike kot predsednik Sveta za razsojanje o primernosti in kot član različnih močnejših svetovalnih teles. Revija Forbes je Rafsandžanija uvrstila na svoj seznam najbogatejših ljudi na svetu in zapisala, da je kot resnična moč v ozadju iranske vlade "zadnjih 24 let bolj ali manj vodil Islamsko republiko". Zaradi svojega bogastva si je v Iranu prislužil zloglasni vzdevek Akbar Šah.
Na predsedniških volitvah leta 2005 se je Rafsandžani uvrstil v drugi krog, a je nato izgubil proti Mahmudu Ahmadinedžadu, ki se je predstavil kot kontroverzen in bolj radikalen kandidat ter osvojil podporo konservativnih krogov. Po porazu je Rafsandžani izkoristil svoj položaj v državnih institucijah, da bi nasprotoval nekaterim potezam Ahmadinedžadove administracije in opozoril na gospodarske ter zunanjepolitične posledice preteklih odločitev. Ahmadinedžad je medtem Rafsandžanijeve politične in gospodarske poteze kritiziral, pri čemer je opozarjal tudi na obdobji, ki so po nekaterih ocenah leta 1995 in 1996 pripeljala do mednarodnih sankcij proti Iranu.
Politična vloga v zadnjih letih in kandidature
Rafsandžani je skozi leta spreminjal politične zaveznike in je v poznejših letih v mnogih pogledih prešel v bolj zmerno oziroma zmerno-reformno nišo, kjer je spodbujal odprtje gospodarstva, izboljšanje odnosov z zahodom in interno politično liberalizacijo. Poskušal je vplivati na izbiro predsedniških kandidatov in oseb v ključnih telesih. V času volilnih ciklov pred letom 2013 je naletel na odpor trdih reformatorjev in konservativnih frakcij; leta 2013 je bila njegova kandidatura za predsednika zavrnjena s strani Varuškega sveta (Guardian Council), kar je bilo razumljeno kot znak slabšanja njegovega političnega vpliva.
Premoženje in obtožbe
Rafsandžanijevo premoženje in povezave z velikimi gospodarskimi subjekti so bile predmet številnih kritik in preiskav. V času njegovega življenja so se pojavila poročila o domnevnih finančnih malverzacijah in obtožbah, povezanih z družinskimi člani in bližnjimi sodelavci. V medijskih poročilih se je omenjalo, da so proti nekaterim članom njegove družine in poslovnim partnerjem potekale preiskave zaradi suma prejemanja podkupnine, kar je sprožilo polemike o korupciji in vplivu v iranskem javnem življenju. Analitiki so pogosto opozarjali, da so take zadeve politično obremenjene in da prave pravne posledice pogosto niso bile enoznačne.
Smrt in zapuščina
Rafsandžani je umrl 8. januarja 2017 v Teheranu zaradi srčnega napada, star 82 let. Njegova smrt je sprožila močan javni odziv: na njegovem pogrebu so se zbrale množice ljudi, dogodki in izrazi žalovanja pa so tudi razkrili globoke politične razlike v iranskem javnem življenju. Njegova zapuščina ostaja kompleksna — nekateri ga pomnijo kot arhitekta gospodarske obnove in pragmatičnega državnika, drugi kot simbol vzpostavitve poslovno-političnih mrež, ki so prispevale k netransparentnim praksam v islamski republiki.
Rafsandžanijev dolg politični opus in vpliv na oblikovanje sodobnega Irana ostajata predmet intenzivnih razprav med zgodovinarji, politologi in komentatorji iranske politike.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Ali Akbar Hashemi Rafsanjani?
O: Ali Akbar Hashemi Rafsanjani je bil vpliven iranski politik. Od leta 1989 do svoje smrti leta 2017 je bil predsednik iranskega sveta za razločevanje o primernosti in od leta 1989 do 1997 predsednik Irana.
V: Kakšen vzdevek je imel?
O: V Iranu je imel zloglasni vzdevek "Akbar Šah".
V: Kaj se je zgodilo, ko je kandidiral za tretji mandat?
O: Ko se je potegoval za tretji mandat, je na volitvah leta 2005 na drugem glasovanju izgubil proti Mahmudu Ahmadinedžadu.
V: Kako je predsednik Ahmadinedžad komentiral Rafsandžanijevo politiko?
O: Predsednik Ahmadinedžad je komentiral tako zunanjo politiko kot privatizacijsko politiko Rafsandžanijeve administracije, pri čemer je opozoril, da je vodila do sankcij proti Iranu leta 1995 in 1996 ter da ni uspela narediti razlike med privatizacijo oziroma samoprevzemom podjetij v državni lasti.
V: Kaj so očitali enemu od njegovih sinov?
O: Eden od njegovih sinov je bil obtožen prejemanja podkupnine.
V: Ali bo njegovemu sinu sodili?
O: Analitiki pričakujejo, da njegovemu sinu ne bodo sodili.
V: Kdaj je umrl Ali Akbar Hashemi Rafsanjani?
O: Ali Akbar Hashemi Rafsanjani je umrl 8. januarja 2017 v Teheranu zaradi srčnega napada, star 82 let.
