Perzijščina (farsi, dari, tadžiki) – jezik Irana, Afganistana in Tadžikistana

Perzijščina je uradni jezik Irana, Afganistana in Tadžikistana. Govorijo ga tudi številni prebivalci Pakistana, Uzbekistana, Azerbajdžana in drugih sosednjih držav ter priseljenci iz Srednje Azije v Rusiji. Do leta 2006 se je perzijščina v pakistanskih šolah poučevala tudi kot drugi jezik. V preteklosti je bilo veliko teh krajev del Perzijskega cesarstva.

Perzijščina ima številna narečja in se uradno imenuje farsi v Iranu, dari in farsi v Afganistanu ter tadžiki v Tadžikistanu. Knjižni jezik vsake države je nekoliko drugačen, vendar se ljudje iz vsake države med pogovorom lahko razumejo. V Iranu ima besede iz francoščine, v Tadžikistanu pa veliko besed iz ruščine.

Klasifikacija in razširjenost

Perzijščina spada v iransko vejo indoevropskih jezikov. Danes jo govori skupno več deset milijonov ljudi — ocene se razlikujejo, a zajemajo približno 70–110 milijonov govorcev, če upoštevamo tudi tiste, ki jo uporabljajo kot drugi jezik. Poleg treh glavnih držav so pomembne skupnosti govorcev v Pakistanu, Indiji (v zgodovini), Uzbekistanu, Azerbajdžanu in v diaspori po svetu.

Pismo in pisave

V Iranu in Afganistanu se perzijščina običajno piše z različico arabske pisave, prilagojeno perzijskim glasovom (dodanih je nekaj črk). Pisanje poteka od desne proti levi. V Tadžikistanu pa se standardni tadžik uporablja pretežno v ćirilici — posledica sovjetske jezikovne politike v 20. stoletju; v zadnjih letih potekajo tudi pobude za uporabo latinice ali perzijske pisave v neformalnih okoljih.

Dialekti in standardne oblike

Obstajajo tri glavne standardne oblike: iranski farsi (pogosto imenovan preprosto perzijščina), afganistanski dari (kjer je tudi uradna različica farsi/dari) in tadžikski (tadžiki). Poleg tega so številna lokalna narečja, npr. kujdž, gilaki, mazandarani in druga na severu Irana ter več regionalnih govorov v Afganistanu in Tadžikistanu. Kljub razlikam v izgovorjavi, besedišču in nekaterih slovničnih oblikah sta med standardnimi oblikami visoka stopnja medsebojne razumljivosti.

Zgodovina in književnost

Perzijščina ima dolgo literarno zgodovino. Jezik je razvil kar nekaj zgodnjih oblik: stara perzijščina (napisi Ahemenidskega cesarstva), srednja perzijščina (pahlavi) in sodobna perzijščina (od 9. stoletja naprej). Perzijska književnost je izredno bogata — pesniki in misleci, kot so Ferdowsi, Hafez, Saadi in Rumi, so pustili globok pečat tako v perzijskem kulturnem prostoru kot tudi v širši svetovni literaturi. Perzijščina je bila stoletja lingua franca na Iranskem višavju, v osrednji Aziji in na indijskem subkontinentu (mnoge administrativne in kulturne funkcije so v preteklosti potekale v perzijščini, npr. na dvorih Mughalske Indije).

Jezikovne značilnosti

• Besedni red: osnovni vrstni red je SOV (podredje–predmet–glagol), čeprav je priiralna fleksibilnost in včasih prevladuje SVO v pogovornem jeziku.
• Brez slovničnega spola: samostalniki in zaimki nimajo moškega/ženskega spola, kar poenostavlja skladenjsko ujemanje.
• Ezafe: značilna vezalna partikula (pogosto -e ali -i), ki povezuje samostalnike in pridevnike ali izraža posesivnost.
• Glagolski sistem: relativno analitičen z bogato uporabo sestavljenih časov in participov.
• Fonologija: ima nekaj zvočnih razlik med standardi (npr. izgovorjava dolgo/kratko, diffuzija zvočnih sistemov), vendar brez izjemno kompleksnih tonskih razlik.

Vplivi in posojene besede

Perzijščina je dolgo časa sprejemala in dajala vplive. Osrednji vir posojenk je arabski (zlasti po islamski širjenju), v sodobnem iranskem farsi pa so opazne tudi posojene besede iz francoščine in v zadnjih desetletjih iz angleščine. V tadžikskem variantu je veliko posojenk iz ruščine zaradi dolge sovjetske prisotnosti. Perzijščina je prav tako pomembno vplivala na jezike južne Azije (npr. urdu, hindustanski besedni zaklad), turške jezike in nekatere druge iranske jezike.

Kje se uporablja danes

Perzijščina je uradni jezik držav, javna uprava, izobraževanje, mediji in književnost pa so v veliki meri v lokalnih standardih perzijščine. V diaspori nadaljuje svojo vlogo v kulturnih skupnostih, medtem ko se v znanosti, diplomaciji in literaturi uporablja mednarodno prepoznavna različica literarnega perzijskega jezika.

Sklep: Perzijščina je jezik z bogato zgodovino, raznolikimi narečji in pomembnim kulturnim vplivom v širši regiji. Čeprav se posamezne nacionalne standardne oblike razlikujejo, med njimi obstaja visoka stopnja razumevanja in skupna književna tradicija.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je perzijski jezik?

V: V katerih državah je perzijščina uradni jezik?

V: V katerih drugih državah se govori perzijščina?

V: Ali se je perzijščina v pakistanskih šolah poučevala kot drugi jezik?

V: Kako se perzijščina imenuje v različnih državah?

V: Ali obstaja veliko narečij perzijščine?

V: Kateri tuji jeziki so vplivali na perzijščino?

Išči po črki