Azerbajdžan
Azerbajdžan (azerbajdžansko: Azərbaycan; uradno ime Republika Azerbajdžan) je država v evrazijski regiji Južni Kavkaz. Na severu meji na Rusijo, na zahodu na Gruzijo in Armenijo, na jugu na Iran in na vzhodu na Kaspijsko morje. Njeno glavno mesto je Baku. Azerbajdžan je postal neodvisen od Sovjetske zveze, ko je ta leta 1991 prenehala obstajati.
Azerbajdžan vključuje tudi avtonomno republiko Nahčivan, enklavo, ki na severu in vzhodu meji na Armenijo, na jugu in zahodu na Iran, na severozahodu pa na Turčijo.
Večina ozemlja Azerbajdžana leži v zahodni Aziji. Združeni narodi ga imenujejo azijska država.
Ker pa je Azerbajdžan blizu Evropi in je njegova zgodovina povezana z njo, je tudi član številnih evropskih skupin, od leta 2001 tudi Sveta Evrope. Azerbajdžan ima diplomatske odnose s 158 državami. Vključen je v 38 mednarodnih organizacij. Generalna skupščinaZdruženih narodov je 9. maja 2006 Azerbajdžan izvolila za člana novoustanovljenega Sveta za človekove pravice.
Več kot 90 % prebivalcev so etnični Azerbajdžanci. Manjšine so Rusi, Gruzijci in druge manjšine. Azerbajdžanska ustava ne določa uradne vere. Vendar je šiitski islam daleč največja religija v državi, sledi mu sunitski islam. Obstaja tudi majhno število kristjanov (večinoma vzhodnih pravoslavnih), judov (večinoma aškenazijev), agnostikov in ateistov.
Ime Azerbajdžana izhaja iz Atropates. To je bil perzijski satrap v času Ahemenidskega cesarstva.
Azerbajdžanska preproga iz skupine Shirvan. Bijo preproga", sredina 19. stoletja
Zgodovina
Starodavni Azerbajdžan se je imenoval "kavkaška Albanija" in je bil relativno neodvisen pod rimsko-bizantinskim (rimskiAzerbajdžan) in perzijskim nadzorom.
Po arabski osvojitvi v 7. stoletju je bila dežela vedno pod muslimanskim vplivom, ko so njeni prebivalci postali muslimani, vse do vstopa ruskega imperija na območje Kavkaza.
Med letoma 1920 in 1991 je bil Azerbajdžan kot članica Sovjetske zveze komunistična država.
Od začetka 19. stoletja se je v Azerbajdžanu naselilo veliko Rusov, vendar je po koncu Sovjetske zveze in osamosvojitvi Azerbajdžana, ki je ponovno pod nadzorom, večina Rusov in drugih manjšin zapustila državo in jo še vedno zapušča.
Biotska raznovrstnost
V Azerbajdžanu je bilo zabeleženih in razvrščenih 106 vrst sesalcev, 97 vrst rib, 363 vrst ptic, 10 vrst dvoživk in 52 vrst plazilcev. Azerbajdžanska nacionalna žival je karabahstanski konj. To je gorsko-spektralni tekmovalni in jahalni konj, ki izvira iz Azerbajdžana. Gre za eno najstarejših pasem, katere predniki segajo v antični svet. Vendar je danes ta konj ogrožena vrsta.
Azerbajdžanska flora obsega več kot 4.500 vrst višjih rastlin. Zaradi edinstvenega podnebja v Azerbajdžanu je flora po številu vrst veliko bogatejša od flore drugih držav Južnega Kavkaza. Približno 67 odstotkov vrst, ki rastejo na celotnem Kavkazu, lahko najdemo v Azerbajdžanu.
Izobraževanje
Veliko Azerbajdžancev ima določeno obliko visokošolske izobrazbe, predvsem na znanstvenih in tehničnih področjih. Po sovjetskih podatkih je bilo leta 1970 100 odstotkov moških in žensk (starih od devet do devetinštirideset let) pismenih (znalo brati). Leta 2009 je bila stopnja pismenosti v Azerbajdžanu 99,5-odstotna.
Kultura
Azerbajdžanska kultura je nastala pod številnimi vplivi. Danes so zahodni vplivi, vključno z globalizirano potrošniško kulturo, močni. V državi se dobro ohranjajo nacionalne tradicije. Nekateri glavni deli azerbajdžanske kulture so: glasba, literatura, ljudski plesi in umetnost, kulinarika, arhitektura in filmi.
Glasba in ljudski plesi
Azerbajdžanska glasba temelji na ljudskem izročilu, ki je staro skoraj tisoč let. Med nacionalnimi glasbili je 14 godal, osem tolkal in šest pihal.
Mugham, meykhana in ashiq so nekatere od številnih glasbenih tradicij Azerbajdžana. Mugham je glasba s poezijo in instrumentalnimi vložki. Pri izvajanju mughama morajo pevci v petje in glasbo vnesti svoja čustva. Pevec mughama Alim Qasimov je eden od petih najboljših pevcev vseh časov. Meykhana je pesem brez glasbe. Običajno jo izvaja več ljudi. Izmišljujejo si besede o določeni temi. Ashiq združuje poezijo, pripovedovanje zgodb, ples ter vokalno in instrumentalno glasbo. Je simbol azerbajdžanske kulture.
Azerbajdžan se je leta 2008 prvič udeležil tekmovanja za pesem Evrovizije. Leta 2012 je tekmovanje gostil v Bakuju.
Obstaja več deset azerbajdžanskih ljudskih plesov. Nastopajo na uradnih festivalih. Plesalci nosijo narodna oblačila, kot je čokha. Večina plesov ima zelo hiter ritem.
Arhitektura
Za azerbajdžansko arhitekturo je značilno, da povezuje vzhod in zahod. V sodobnem Azerbajdžanu so ohranjeni številni starodavni zakladi, kot sta Deviški stolp in palača Širvanšahov v obzidanem mestu Baku. Prikazani so bili načrti za gradnjo azerbajdžanskega stolpa. Ta naj bi nadomestil Burdž Halifo kot najvišjo stavbo na svetu. Načrtovana višina je 1 050 metrov.
Filmi
Filmska industrija v Azerbajdžanu sega v leto 1898. Pravzaprav je bil Azerbajdžan med prvimi državami, ki so se ukvarjale s snemanjem filmov. Leta 1991, ko se je Azerbajdžan osvobodil od Sovjetske zveze, je v Bakuju potekal prvi mednarodni filmski festival Vzhod-Zahod.
Hrana
Tradicionalna hrana je znana po številnih vrstah zelenjave in zelenja, ki se sezonsko uporabljajo v jedeh. Zelo priljubljena so sveža zelišča, kot so meta, koriander, koper, bazilika, peteršilj, pehtran, por, drobnjak, timijan, majaron, zelena čebula in vodna kreša. Na mizi jih pogosto postrežemo z glavnimi jedmi. Nacionalne jedi prikazujejo raznolikost pokrajine. Temeljijo na ribah iz Kaspijskega morja, lokalnem mesu (predvsem ovčjem in govejem) ter številnih sezonskih vrtninah in zelenjavi. Plov z žafranom in rižem je vodilna azerbajdžanska jed, črni čaj pa je nacionalna pijača.
Literatura
Najstarejša znana oseba v azerbajdžanski literaturi je bil Hasanoghlu ali Pur Hasan Asfaraini. Sestavil je divan perzijskih in turških ghazalov. Klasična literatura v azerbajdžanščini se je oblikovala v 14. stoletju. Med pesniki tega obdobja sta bila Gazi Burhanaddin in Haqiqi. Znamenita knjiga Dede Korkut ima dva rokopisa, ki sta bila prepisana v 16. stoletju. Gre za zbirko 12 zgodb, ki prikazujejo ustno izročilo oghuških nomadov.
V 17. in 18. stoletju so Fizulijeve edinstvene vrste in poezijo Ashik prevzeli pesniki in pisatelji, kot sta Qovsi iz Tabriza in Shah Abbas Sani.
Prvi časopis v azerbajdžanščini, Akinchi, je izšel leta 1875.
Šport
Šport v Azerbajdžanu je zelo star. Še danes se ukvarjajo s tradicionalnimi in sodobnimi športi. Za azerbajdžanski nacionalni šport tradicionalno velja rokoborba prostega sloga. Najbolj priljubljena športa v Azerbajdžanu sta nogomet in šah. Nacionalna nogometna reprezentanca na mednarodnih tekmovanjih ne dosega dobrih rezultatov. Azerbajdžan je 19. marca 2010 zmagal na razpisu za organizacijo svetovnega nogometnega prvenstva za ženske do 17 let leta 2012.
Futsal je še en priljubljen šport v Azerbajdžanu. Azerbajdžanska futsal reprezentanca je leta 2010 na UEFA futsal prvenstvu zasedla četrto mesto.
V azerbajdžanski kulturi ima backgammon pomembno vlogo. Ta igra je v Azerbajdžanu zelo priljubljena in jo tamkajšnja javnost pogosto igra.
Demografski podatki
| Etnična sestava (2009) | |
| 91.60% | |
| Lezgin | 2.02% |
| Armenski | 1.35% |
| 1.34% | |
| Talysh | 1.26% |
| Drugi narodi | 2.43% |
Od 9.165.000 ljudi (julij 2011) jih je bilo skoraj 52 % mestnih prebivalcev. Preostalih 48 % je živelo na podeželju. 51 % ljudi je bilo ženskega spola.
V Rusiji živi približno 3 milijone Azerbajdžancev, med katerimi je veliko gostujočih delavcev.
Leta 2005 je bilo največ smrti zaradi bolezni dihal.
Oddelki
Azerbajdžan je razdeljen na 10 gospodarskih regij, 66 rajonov in 77 mest. 11 mest je pod neposredno oblastjo republike. Azerbajdžan vključuje avtonomno republiko Nahčivan. Predsednik Azerbajdžana izbere guvernerje teh enot. Vlado Nahčivana izvoli in potrdi parlament Avtonomne republike Nahčivan.
"
| Absheron
Aran
Daghlig Shirvan
| Ganja-Gazah
Guba-Khachmaz
Kalbajar-Lachin
Lankaran
|
Nahčivan
Shaki-Zaqatala
Yukhari Garabakh |
Opomba: Mesta pod neposredno oblastjo republike so v ležečem tisku.
Zemljevid upravnih enot Azerbajdžana. Upoštevajte, da so razdelitve Nakčivana navedene ločeno.
Gospodarstvo
Azerbajdžansko gospodarstvo temelji na industriji, kmetijstvu in storitvah, vključno s turizmom. Energetski sektor, ki temelji na velikih zalogah surove nafte in zemeljskega plina, je danes glavni vir gospodarske rasti v Azerbajdžanu, čeprav polovica Azerbajdžancev neposredno ali posredno zasluži svoj dohodek s storitvami, tretjina pa s kmetijstvom. Razcvet energetike je privedel do velikih neposrednih tujih naložb, stopnja rasti azerbajdžanskega gospodarstva pa je ena najvišjih na svetu.
Po osamosvojitvi leta 1991 ob koncu Sovjetske zveze je Azerbajdžan dolgo in težko prešel iz ukaznega v tržno gospodarstvo. Vlada je v veliki meri zaključila privatizacijo kmetijskih zemljišč ter malih, srednjih in velikih podjetij v državni lasti. Azerbajdžan še naprej izvaja gospodarske reforme, stare gospodarske vezi in strukture pa se počasi nadomeščajo. Z osamosvojitvijo je Azerbajdžan postal član Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke, Evropske banke za obnovo in razvoj, Islamske razvojne banke in Azijske razvojne banke. Azerbajdžanska valuta je azerbajdžanski manat (AZN), ki je razdeljen na 100 qəpikov. Državna valuta je postala leta 1992 in je nadomestila stari sovjetski rubelj. Azerbajdžanska centralna banka je bila ustanovljena leta 1992. Centralna banka je osrednja azerbajdžanska banka in je odgovorna za tiskanje in distribucijo nacionalne valute, azerbajdžanskega manata, ter za nadzor vseh poslovnih bank.
Azerbajdžan je razdeljen na 10 gospodarskih regij.
Sorodne strani
- Azerbajdžanska demokratična republika (1918-1920)
- Azerbajdžanska sovjetska socialistična republika (1920-1991)
- Azerbajdžan na olimpijskih igrah
- Vodna telesa Azerbajdžana
Klikljivi
Lokacija Zemlje
(pogled - razprava)
Zemlja
Sončni sistem
Gould Belt
Orionova roka
Mlečna cesta
Lokalna skupina
Virgo SCl
Laniakea SCl
Naše vesolje
Vprašanja in odgovori
V: Kakšno je uradno ime Azerbajdžana?
O: Uradno ime Azerbajdžana je Republika Azerbajdžan.
V: Katere države mejijo na Azerbajdžan?
O: Azerbajdžan na severu meji na Rusijo, na zahodu na Gruzijo in Armenijo, na jugu na Iran in na vzhodu na Kaspijsko morje.
V: Kje je glavno mesto Azerbajdžana?
O: Glavno mesto Azerbajdžana je Baku.
V: Ali na azerbajdžanskem ozemlju obstaja enklava?
O: Da, znotraj azerbajdžanskega ozemlja je enklava, imenovana Nahčivanska avtonomna republika, ki na severu in vzhodu meji na Armenijo, na jugu in zahodu na Iran, na severozahodu pa na Turčijo.
V: Katerim evropskim organizacijam se je Azerbajdžan pridružil od leta 2001?
O: Od leta 2001 je Azerbajdžan član številnih evropskih skupin, vključno s Svetom Evrope.
V: S koliko državami ima Azerbajdžan diplomatske odnose?
O: Azerbajdžan ima diplomatske odnose s 158 državami.
V: Katere religije se prakticirajo v Azerbajdžanu? O: Glavna religija v Azerbajdžanu je šiitski islam, ki mu sledi sunitski. Obstaja tudi majhno število kristjanov (večinoma vzhodnih pravoslavnih), judov (večinoma aškenazijev), agnostikov in ateistov.
