Azerbajdžan: država Južnega Kavkaza — Baku, Nahčivan, zgodovina

Starodavni Azerbajdžan se je imenoval "kavkaška Albanija" in je bil relativno neodvisen pod rimsko-bizantinskim (rimskiAzerbajdžan) in perzijskim nadzorom.

Po arabski osvojitvi v 7. stoletju je bila dežela vedno pod muslimanskim vplivom, ko so njeni prebivalci postali muslimani, vse do vstopa ruskega imperija na območje Kavkaza.

Med letoma 1920 in 1991 je bil Azerbajdžan kot članica Sovjetske zveze komunistična država.

Od začetka 19. stoletja se je v Azerbajdžanu naselilo veliko Rusov, vendar je po koncu Sovjetske zveze in osamosvojitvi Azerbajdžana, ki je ponovno pod nadzorom, večina Rusov in drugih manjšin zapustila državo in jo še vedno zapušča.

V Azerbajdžanu je bilo zabeleženih in razvrščenih 106 vrst sesalcev, 97 vrst rib, 363 vrst ptic, 10 vrst dvoživk in 52 vrst plazilcev. Azerbajdžanska nacionalna žival je karabahstanski konj. To je gorsko-spektralni tekmovalni in jahalni konj, ki izvira iz Azerbajdžana. Gre za eno najstarejših pasem, katere predniki segajo v antični svet. Vendar je danes ta konj ogrožena vrsta.

Azerbajdžanska flora obsega več kot 4.500 vrst višjih rastlin. Zaradi edinstvenega podnebja v Azerbajdžanu je flora po številu vrst veliko bogatejša od flore drugih držav Južnega Kavkaza. Približno 67 odstotkov vrst, ki rastejo na celotnem Kavkazu, lahko najdemo v Azerbajdžanu.

Veliko Azerbajdžancev ima določeno obliko visokošolske izobrazbe, predvsem na znanstvenih in tehničnih področjih. Po sovjetskih podatkih je bilo leta 1970 100 odstotkov moških in žensk (starih od devet do devetinštirideset let) pismenih (znalo brati). Leta 2009 je bila stopnja pismenosti v Azerbajdžanu 99,5-odstotna.

Azerbajdžanska kultura je nastala pod številnimi vplivi. Danes so zahodni vplivi, vključno z globalizirano potrošniško kulturo, močni. V državi se dobro ohranjajo nacionalne tradicije. Nekateri glavni deli azerbajdžanske kulture so: glasba, literatura, ljudski plesi in umetnost, kulinarika, arhitektura in filmi.

Glasba in ljudski plesi

Azerbajdžanska glasba temelji na ljudskem izročilu, ki je staro skoraj tisoč let. Med nacionalnimi glasbili je 14 godal, osem tolkal in šest pihal.

Mugham, meykhana in ashiq so nekatere od številnih glasbenih tradicij Azerbajdžana. Mugham je glasba s poezijo in instrumentalnimi vložki. Pri izvajanju mughama morajo pevci v petje in glasbo vnesti svoja čustva. Pevec mughama Alim Qasimov je eden od petih najboljših pevcev vseh časov. Meykhana je pesem brez glasbe. Običajno jo izvaja več ljudi. Izmišljujejo si besede o določeni temi. Ashiq združuje poezijo, pripovedovanje zgodb, ples ter vokalno in instrumentalno glasbo. Je simbol azerbajdžanske kulture.

Azerbajdžan se je leta 2008 prvič udeležil tekmovanja za pesem Evrovizije. Leta 2012 je tekmovanje gostil v Bakuju.

Obstaja več deset azerbajdžanskih ljudskih plesov. Nastopajo na uradnih festivalih. Plesalci nosijo narodna oblačila, kot je čokha. Večina plesov ima zelo hiter ritem.

Arhitektura

Za azerbajdžansko arhitekturo je značilno, da povezuje vzhod in zahod. V sodobnem Azerbajdžanu so ohranjeni številni starodavni zakladi, kot sta Deviški stolp in palača Širvanšahov v obzidanem mestu Baku. Prikazani so bili načrti za gradnjo azerbajdžanskega stolpa. Ta naj bi nadomestil Burdž Halifo kot najvišjo stavbo na svetu. Načrtovana višina je 1 050 metrov.

Filmi

Filmska industrija v Azerbajdžanu sega v leto 1898. Pravzaprav je bil Azerbajdžan med prvimi državami, ki so se ukvarjale s snemanjem filmov. Leta 1991, ko se je Azerbajdžan osvobodil od Sovjetske zveze, je v Bakuju potekal prvi mednarodni filmski festival Vzhod-Zahod.

Hrana

Tradicionalna hrana je znana po številnih vrstah zelenjave in zelenja, ki se sezonsko uporabljajo v jedeh. Zelo priljubljena so sveža zelišča, kot so meta, koriander, koper, bazilika, peteršilj, pehtran, por, drobnjak, timijan, majaron, zelena čebula in vodna kreša. Na mizi jih pogosto postrežemo z glavnimi jedmi. Nacionalne jedi prikazujejo raznolikost pokrajine. Temeljijo na ribah iz Kaspijskega morja, lokalnem mesu (predvsem ovčjem in govejem) ter številnih sezonskih vrtninah in zelenjavi. Plov z žafranom in rižem je vodilna azerbajdžanska jed, črni čaj pa je nacionalna pijača.

Literatura

Najstarejša znana oseba v azerbajdžanski literaturi je bil Hasanoghlu ali Pur Hasan Asfaraini. Sestavil je divan perzijskih in turških ghazalov. Klasična literatura v azerbajdžanščini se je oblikovala v 14. stoletju. Med pesniki tega obdobja sta bila Gazi Burhanaddin in Haqiqi. Znamenita knjiga Dede Korkut ima dva rokopisa, ki sta bila prepisana v 16. stoletju. Gre za zbirko 12 zgodb, ki prikazujejo ustno izročilo oghuških nomadov.

V 17. in 18. stoletju so Fizulijeve edinstvene vrste in poezijo Ashik prevzeli pesniki in pisatelji, kot sta Qovsi iz Tabriza in Shah Abbas Sani.

Prvi časopis v azerbajdžanščini, Akinchi, je izšel leta 1875.

Šport

Šport v Azerbajdžanu je zelo star. Še danes se ukvarjajo s tradicionalnimi in sodobnimi športi. Za azerbajdžanski nacionalni šport tradicionalno velja rokoborba prostega sloga. Najbolj priljubljena športa v Azerbajdžanu sta nogomet in šah. Nacionalna nogometna reprezentanca na mednarodnih tekmovanjih ne dosega dobrih rezultatov. Azerbajdžan je 19. marca 2010 zmagal na razpisu za organizacijo svetovnega nogometnega prvenstva za ženske do 17 let leta 2012.

Futsal je še en priljubljen šport v Azerbajdžanu. Azerbajdžanska futsal reprezentanca je leta 2010 na UEFA futsal prvenstvu zasedla četrto mesto.

V azerbajdžanski kulturi ima backgammon pomembno vlogo. Ta igra je v Azerbajdžanu zelo priljubljena in jo tamkajšnja javnost pogosto igra.

Od 9.165.000 ljudi (julij 2011) jih je bilo skoraj 52 % mestnih prebivalcev. Preostalih 48 % je živelo na podeželju. 51 % ljudi je bilo ženskega spola.

V Rusiji živi približno 3 milijone Azerbajdžancev, med katerimi je veliko gostujočih delavcev.

Leta 2005 je bilo največ smrti zaradi bolezni dihal.

Azerbajdžan je razdeljen na 10 gospodarskih regij, 66 rajonov in 77 mest. 11 mest je pod neposredno oblastjo republike. Azerbajdžan vključuje avtonomno republiko Nahčivan. Predsednik Azerbajdžana izbere guvernerje teh enot. Vlado Nahčivana izvoli in potrdi parlament Avtonomne republike Nahčivan.

"

Opomba: Mesta pod neposredno oblastjo republike so v ležečem tisku.

Azerbajdžansko gospodarstvo temelji na industriji, kmetijstvu in storitvah, vključno s turizmom. Energetski sektor, ki temelji na velikih zalogah surove nafte in zemeljskega plina, je danes glavni vir gospodarske rasti v Azerbajdžanu, čeprav polovica Azerbajdžancev neposredno ali posredno zasluži svoj dohodek s storitvami, tretjina pa s kmetijstvom. Razcvet energetike je privedel do velikih neposrednih tujih naložb, stopnja rasti azerbajdžanskega gospodarstva pa je ena najvišjih na svetu.

Po osamosvojitvi leta 1991 ob koncu Sovjetske zveze je Azerbajdžan dolgo in težko prešel iz ukaznega v tržno gospodarstvo. Vlada je v veliki meri zaključila privatizacijo kmetijskih zemljišč ter malih, srednjih in velikih podjetij v državni lasti. Azerbajdžan še naprej izvaja gospodarske reforme, stare gospodarske vezi in strukture pa se počasi nadomeščajo. Z osamosvojitvijo je Azerbajdžan postal član Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke, Evropske banke za obnovo in razvoj, Islamske razvojne banke in Azijske razvojne banke. Azerbajdžanska valuta je azerbajdžanski manat (AZN), ki je razdeljen na 100 qəpikov. Državna valuta je postala leta 1992 in je nadomestila stari sovjetski rubelj. Azerbajdžanska centralna banka je bila ustanovljena leta 1992. Centralna banka je osrednja azerbajdžanska banka in je odgovorna za tiskanje in distribucijo nacionalne valute, azerbajdžanskega manata, ter za nadzor vseh poslovnih bank.

• Azerbajdžanska demokratična republika (1918-1920)
• Azerbajdžanska sovjetska socialistična republika (1920-1991)
• Azerbajdžan na olimpijskih igrah
• Vodna telesa Azerbajdžana