Qapik (qəpik) — azerbajdžanska enota manata: kovanci, zgodovina
Qapik (ali gapik, iz azerbajdžanščine: qəpik) je azerbajdžanska denarna enota, ki predstavlja 1/100 azerbajdžanskega manata. Po redenominaciji leta 2006 so v obtok uvedli kovance v vrednostih 1, 3, 5, 10, 20 in 50 qapikov (denominacije), ki se odtlej uporabljajo v vsakdanjem prometu.
Kovanci in materiali
Kovanci qapikov so bili skrbno oblikovani in izdelani za vsakodnevno rabo. Kovanci 1, 3 in 5 qapik so običajno iz jekla, prevlečenega z bakrom, zato imajo bakreno barvo. 10 in 20 qapik so iz jekla, prevlečenega z medenino, kar jim daje svetlejši zlato‑rjav ton. 50 qapik je dvobarven (bimetalen) kovanec, ki se razlikuje po barvi obroča in jedra, kar omogoča lažje prepoznavanje v prometu.
Na eni strani kovancev sta običajno grb Azerbajdžanske republike in navedena nominala, na drugi pa so dekorativni nacionalni ornamenti, letnica izdaje in včasih drugi grafični elementi, ki odražajo kulturne in zgodovinske motive države. Kovanci jih izdaja in nadzoruje centralna banka Azerbajdžana.
Uporaba v praksi
Qapik služi za manjše gotovinske transakcije in za spremembo cen, zlasti pri plačilu blaga in storitev, kjer se uporabljajo kovanci. V praksi se v nekaterih primerih cene zaokrožajo na bližji qapik ali na polne manate, odvisno od trgovskih navad in plačilnih sistemov. Zaradi relativno nizke vrednosti so kovanci pogosto v široki rabi, čeprav jih v sodobnih mestih delno nadomeščajo brezgotovinska plačila.
Zgodovina in etimologija
Ime qapik izhaja iz ruskega izraza "kopek" (копейка), ki izvorno pomeni "kopje" — po majhni kovancu, na katerem je bil upodobljen vojak z kopjem. Ta tip kovancev je bil razširjen že v času Ivana Groznega v 16. stoletju. Skozi zgodovino so sorodne oblike te pododdelčne enote ostale v imenu in funkciji tudi v drugih valutah; podobna enota (v ruskem jeziku imenovana kopejk/kopeyka) je denimo sestavni del ruskega rublja, ukrajinske grivne in beloruskega rublja.
V pogovornem jeziku v Azerbajdžanu se pogosto uporablja tudi izgovorjava "gapik", navadno zapisana v latinici kot "qapik" ali "qəpik" v izvirnem jeziku. Po redenominaciji leta 2006 so novi kovanci nadomestili stare enote in pomagali pri stabilizaciji valute in poenostavitvi cen v gospodarstvu.
Dodatne informacije
- Denominacije: 1, 3, 5, 10, 20, 50 qapik.
- Materiali: jeklo s prevlekami (baker ali medenina) ter bimetal za 50‑qapik kovanec.
- Uporaba: vsakodnevne majhne transakcije, drobiž; v večjih plačilih prevladujejo bankovci in kartična plačila.
- Izvor imena: iz ruskega "kopek", povezano z zgodovinskimi kovanci iz 16. stoletja.
Qapik tako tvori osnovni pododdelček manata in ostaja pomemben del gotovine v Azerbajdžanu, tako zaradi praktične vrednosti pri vsakodnevnih nakupih kot tudi kot del denarne zgodovine regije.
Azerbajdžanski kovanci qapik. Zgornja vrsta - avers (spredaj), spodnja vrsta - revers (zadaj).
Sorodne strani
- azerbajdžanski manat
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je qapik?
O: Qapik je azerbajdžanska denarna enota, ki je enaka 1/100 azerbajdžanskega manata.
V: Pri katerih denominacijah azerbajdžanskega manata je bil v obtok uveden qapik?
O: Z valutnim apoenom azerbajdžanskega manata leta 2006 so v obtok prišli 1, 3, 5, 10, 20 in 50 qapikov.
V: Iz katerih materialov so izdelani kovanci za 1, 3 in 5 qapikov?
O: Kovanci za 1, 3 in 5 qapik so izdelani iz jekla, prevlečenega z bakrom.
V: Iz katerih materialov so izdelani kovanci za 10 in 20 qapikov?
O: Kovanca za 10 in 20 qapik sta izdelana iz jekla, prevlečenega z medenino.
V: Kaj je posebnega na kovancih za 50 qapik?
O: Kovanci 50 qapik so v dveh barvah.
V: Od kod izvira beseda qapik?
O: Beseda qapik izhaja iz ruske besede "kopek", ki pomeni kopje.
V: Katere druge valute uporabljajo izraz kopek?
O: Izraz kopek se uporablja tudi kot denarna enota ruskega rublja, ukrajinske grivne in beloruskega rublja.
