Ivan IV Vasiljevič (Ivan Grozni) – življenjepis in vladavina

Ivan IV Vasiljevič (25. avgust 1530 – 28. marec 1584), v angleščini bolj znan kot Ivan the Terrible, je bil prvi ruski car in pred tem moskovski veliki knez. Imenovali so ga tudi Grozni — ruski vzdevek, ki pomeni približno „strašen“, „grozeč“ ali „mogočen“ in je v zgodovinskem kontekstu pomenil predvsem avtoriteto in zahtevnost, ne zgolj »res zloben«.

Rana leta in prihod na oblast

Ivan je po očetovi smrti postal veliki knez Moskve, ko je bil star komaj tri leta. V času njegovega otroštva je oblast dejansko držala skupina vplivnih plemičev, kar je pomembno oblikovalo njegovo nezaupanje do bojarjev in njegovo kasnejšo politiko utrjevanja centralne oblasti. Leta 1547, pri 16 letih, je bil kronan za carja vse Rusije — nov naslov, s katerim je želel poudariti kontinuiteto ruske države in enotno oblast.

Notranje reforme in krepitev države

V prvih letih vladavine je Ivan uvedel več pomembnih reform, ki so imele dolgoročen pomen za rusko državo: sklical je Zemsky sobor (1549) kot zbor predstavnikov, sprejel je pravno kodo (nov Sudebnik leta 1550) in začel centralizirati upravo, omejevati moč lokalnih knezov ter urejati davčni in sodni sistem. Hkrati je okrepil vojsko in državno upravo, kar mu je omogočilo širitev oblasti zunaj Moskovske kneževine.

Osvajanja na vzhodu

Pod Ivanovo vladavino je Moskva dobila stratečne zmage: leta 1552 je padel Kazań, leta 1556 pa Astrahan, kar je odprlo pot k širjenju ruskega vpliva proti vzhodu in pomorski reki Volgi. V naslednjih desetletjih je Rusija postopoma prevzemala nadzor nad ozemlji vzhodno od Tatarov in se širila proti Sibiriji; to širitev so pospešili tudi tragični in podjetniški odprave ruskih kozakov in trgovcev. Za ceno številnih življenj je Ivan poskušal preoblikovati Rusijo iz razdrobljene skupine knezov v močnejšo državno tvorbo — v bistvu v cesarstvo z enim močnim vladarjem.

Vojne na zahodu in gospodarske povezave

Med letoma 1558 in 1583 je Rusija vodila dolgotrajno Livonsko vojno z državami zahodne in severne Evrope ter z združenimi silami Livonske konfederacije, Poljsko-Litovske unije, Švedske in Danske. Zaradi te vojne je Rusija deloma izgubila izhod do Baltskem morju, vojna pa je tudi precej oslabljala državno blagajno in izčrpavala vojaške sile. Hkrati je Ivan spodbujal tujo trgovino in vzpostavil odnose z zahodnimi državami; še posebej pomembna so bila stike z Anglijo in vzpostavil je tudi podporo nastanku ruske grafične dejavnosti — tako se je pojavil prvi izid tiskanih knjig na ruskih tleh (tiskarski stroj in delo začetnikov tiskarstva, kot je bil Ivan Fedorov).

Opričnina in represija

Po svojih reformah in osvajanjih je Ivan vedno bolj uporabljal ostre metode za omejevanje moči plemstva in morebitnih nasprotnikov. Leta 1565 je uvedel opričnina, izvajala jo je njegova posebna vojna in varnostna organizacija — opričniki — ki so delovali kot osebna vojska carja in so izvajali teror nad tistimi, ki so jih Ivan sumil za izdajalce ali nevarne nasprotnike. Marsikateri bogati bojar je izgubil življenje ali premoženje; to nasilje je doseglo vrhunec z masakrom v Novgorodu leta 1570, ko so bila ljudstva in mestne elite brutalno preganjana, ker jih je Ivan domneval nelojalne.

Odnosi z Osmanskim cesarstvom in širitev na vzhod

V času njegove vladavine so se spopadi nadaljevali tudi proti osmanskim in tatarskim silam; Rusija se je spopadala z Osmanskimcesarstvom in različnimi tatarskimi kanati, hkrati pa je dosegnila nova ozemlja na vzhodu, med katerimi so postopno padla tudi ozemlja v smeri Sibirijo, kar je odprlo pot za trgovino s krznom in nadaljnjo kolonizacijo.

Osebno življenje, izbruhi in nasledstvo

Ivan je bil znan po izjemnih nihanjih razpoloženja: bil je sposoben kulturnih in državotvornih dejanj, hkrati pa tudi krutih izpadov jeze. Njegovo duševno stanje se je po smrti prve žene, kneginje Anastazije Romanovne (1560), močno poslabšalo; domneva se, da je njena smrt (uradno naravna, po nekaterih teorijah morda strup) še okrepila njegov sumničav značaj. V enem najbolj znanih dogodkov svoje vladavine je leta 1581 v navalu besa usmrtil svojega najstarejšega sina in dediča Ivana Ivanoviča — dejanje, ki je dokončno oslabilo dinastično stabilnost.

Po smrti Ivana II. je nasledil mlajši sin Feodor I, ki je bil šibek in neprožen vladar. Njegovo obdobje je zaznamovalo poslabšanje državne oblasti in vodilo v večletno obdobje političnega in socialnega kaosa, znano kot Čas nemirov (konec šestnajstega in začetek sedemnajstega stoletja).

Vrednotenje in zapuščina

Ivanova zapuščina je dvojna: z ene strani je bil graditelj centralizirane države, ki je razširil ozemlje in postavil temelje poznejšega ruskega imperija; z druge strani pa je njegovo obdobje zaznamovalo ekstremno nasilje, represijo in politično nestabilnost, kar je pustilo trajne rane v ruski družbi. Moderni zgodovinarji skušajo uravnotežiti njegova državotvorna dejanja in grozovitosti ter ga razumeti kot figuro, ki je nastopila v času velikih družbenih in političnih pretresov.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Ivan Grozni?

V: Kdaj je živel?

V: Kakšen je njegov vzdevek v angleščini?

V: Kaj v tem kontekstu pomeni beseda "terrible"?

V: Kakšen je njegov ruski vzdevek?

V: Kako je postal ruski car?

Išči po črki