Tiskarna
Tiskarski stroj je stroj za tiskanje. Ustvari veliko kopij enakih strani. Danes se tiskarski stroj uporablja za tiskanje knjig in časopisov. Imel je velik vpliv na družbo, zlasti na zahodno družbo. Bil je "eden najmočnejših dejavnikov zahodne civilizacije pri združevanju razpršenih idej mislecev".
Lesorez se tiska že več stoletij. To so bile cele strani, izrezane v les, besede in slike. V 15. stoletju je Johannes Gutenberg postopek izboljšal. Uporabil je ločene črke iz zlitine, ki jih je vijačil v okvir. Na ta način je lahko iz velikega niza črk izdelal skoraj vsako stran za tiskanje. Ta postopek se je imenoval tipkanje. Vsaka črka je bila v kovinskem bloku, ki je bil pritrjen v okvir. Po njej je lahko premikal papir in črnilo, podobno kot pri žigu. Ta metoda se je imenovala črkopis. Črke so na papirju pustile črnilo v obliki črk, s čimer je nastalo besedilo ali ilustracije.
V industrijski revoluciji so izumili večje in hitrejše tiskarske stroje. Glavne izboljšave so bile narejene v 19. stoletju. Dve zamisli sta popolnoma spremenili zasnovo tiskarskega stroja. Prva je bila uporaba parne energije za pogon strojev. Druga je bila zamenjava tiskarske ploskve z rotacijskim gibanjem valjev. Obe zamisli je med letoma 1802 in 1818 izvedel nemški tiskar Friedrich Koenig. Koenig se je leta 1804 preselil v London in leta 1807 dobil finančno podporo za svoj projekt. Leta 1810 je Koenig patentiral parno stiskalnico, "podobno ročni stiskalnici, povezani s parnim strojem".
Kmalu so dodali še druge izume, na primer izdelavo cenejšega papirja z uporabo lesne celuloze namesto krp. Kasneje v 19. stoletju so se pojavili stroji, ki so pospešili tipkanje, ki se je prej izvajalo ročno, črko za črko. Linotype Inc. je zasnoval stroj za vročo kovinsko pisavo. Ta je iz staljenega svinca naredil pisavo, pripravljeno za tisk.
V 20. stoletju je prišlo do številnih nadaljnjih sprememb na področju tiskanja. Danes tiskarske stroje upravljajo namenski računalniki, material za tiskanje pa se pripravlja na računalnikih. Zaradi teh izumov so se stroški tiskanja v primerjavi z drugimi vrstami blaga znatno znižali. Zdaj je cena knjige ali revije manj odvisna od njene izdelave in bolj od drugih dejavnikov, kot je trženje.
Linotipski stroji za izdelavo časopisa
Galerija
· 
Tiskarski stroj iz leta 1811 (v Nemškem muzeju v Münchnu)
· 
Tiskarna knjig v Kabulu v Afganistanu (2002)
· 
Sodobni tiskarski stroj podjetja Heidelberger
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je tiskarska preša?
O: Tiskarska preša je stroj, ki se uporablja za tiskanje knjig, časopisov in drugih dokumentov. Uporablja ločene zlitine črk, privite v okvir, ki se nato premikajo po papirju in črnilu ter puščajo odtis črk v obliki besedila ali ilustracij.
V: Kako se je tiskalo z lesorezom?
O: Pri lesorezu so bile cele strani z besedami in slikami izrezane v les.
V: Kdo je v 15. stoletju izboljšal ta postopek?
O: Johannes Gutenberg je v 15. stoletju postopek izboljšal z uporabo ločenih zlitih črk, ki so bile privite v okvir.
V: Kako se je imenoval ta postopek?
O: Ta postopek se je imenoval tipkanje.
V: Kateri dve zamisli sta med industrijsko revolucijo popolnoma spremenili zasnovo tiskarskega stroja?
O: Med industrijsko revolucijo sta dve zamisli popolnoma spremenili zasnovo tiskarskega stroja - prvič, uporaba parne energije za pogon strojev; drugič, zamenjava ploskih plošč z rotacijskim gibanjem valjev.
V: Kdo je zasnoval stroj za vročo kovinsko tiskanje?
O: Podjetje Linotype Inc. je zasnovalo stroj za vročo kovinsko pisavo, ki je iz staljenega svinca naredil pisavo, pripravljeno za tisk.
V: Kako so se sčasoma spremenili stroški tiskanja v primerjavi z drugimi izdelki?
O: Stroški tiskanja so se v primerjavi z drugimi izdelki znatno znižali zaradi izumov, kot sta parna energija in cenejša proizvodnja papirja iz lesne celuloze namesto iz krp. Danes ceno knjig ali revij manj določajo proizvodni stroški, bolj pa dejavniki, kot je trženje.
