Tiskanje
Tiskanje je mehansko zapisovanje besed in slik na papir. Knjige in časopisi nastajajo s tiskanjem. Običajno so slike oblikovane s črnilom. Črnilo se na papir nanaša s stroji, ki se imenujejo tiskarski stroji.
Tiskanje je ena od tehnologij, ki je spremenila svet. Je učinkovit način za razmnoževanje pisave, tako da so kopije na voljo vsem ljudem. Tisk je torej nadaljevanje pisanja z mehanskimi sredstvi.
Bakrene plošče iz let 1215-1216: papirnati denar z desetimi bronastimi gibljivimi črkami
Jikji, "Izbrani nauki budističnih modrecev in sinov mojstrov" iz Koreje, najstarejša znana knjiga, natisnjena s premičnimi kovinskimi črkami, 1377. Nacionalna knjižnica Francije, Pariz
Replika Gutenbergove stiskalnice v Mednarodnem muzeju tiskarstva v Carsonu v Kaliforniji
Evropska produkcija knjig, natisnjenih z gibljivimi tiskarskimi črkami od približno 1450 do 1800
Zloženka časopisnega ofsetnega tiskarskega stroja
Zgodovina
Pisava je nastala, ko so se ljudje naselili v stalnih bivališčih. Nastala je 3.300 let pred našim štetjem, torej pred več kot 5.000 leti. Veliko pred izumom papirja so bili izumljeni različni sistemi pisanja. Uporabljali so glino, papirus, les, skrilavec in pergament (pripravljene živalske kože). Izum papirja, ki so ga izumili Kitajci, je bil korak naprej.
Zgodnje tiskanje
Najzgodnejše tiskanje je bilo znano v 8. stoletju na Kitajskem in v Koreji. Uporabljali so cele strani, izrezljane na ravnih lesenih blokih. Premazane so bile s črnilom na osnovi ogljika in natisnjene na liste papirja.
Druga faza je bila uporaba ločenih znakov z rezbarjenjem ali litjem v les. To so počeli v 11. stoletju na Kitajskem in v Koreji. Zaradi strukture kitajskega pisnega jezika, ki si ga je tedaj delila s Korejo, ki je imela na tisoče znakov, ni bila zares uspešna. Zaradi tega metoda ni bila bistveno boljša od kopiranja s pisarji.
V 15. stoletju so v Evropi na novo izumili tiskanje. Razvoj je potekal počasi, dokler ni Johannes Gutenberg uvedel več izboljšav. V naslednjem stoletju je tisk postal glavno sredstvo komunikacije med ljudmi, ki so želeli zapisovati znanje. Z abecednim sistemom pisanja je bil tisk veliko bolj ekonomičen od kopiranja in je omogočal, da je bilo bralcem na voljo mnogokrat več izvodov. Ta revolucija v informacijski tehnologiji je pomagala pri vseh vidikih življenja v Evropi v času, ko je Evropa postajala prevladujoča regija na svetu.
Poleg tehnologije za tiskanje besed so obstajala tudi različna sredstva za tiskanje grafike. Do približno leta 1800 so uporabljali rezbarjenje na lesene plošče in graviranje na baker. Nato so se pojavili številni izumi, vključno z litografijo in načini tiskanja fotografij.
Stroji za hitrejše tiskanje, cenejši papir, avtomatsko šivanje in vezavo so se pojavili v 19. stoletju v času industrijske revolucije. Kar je nekoč ročno delalo nekaj ljudi, so zdaj delala podjetja z omejeno odgovornostjo na velikih strojih. Posledica tega so bile veliko nižje cene in veliko večje število bralcev.
Tisk in družbene spremembe
Posledice tiskanja so bile precejšnje. Vodil je k širjenju znanja in imel številne stranske učinke. Predvsem je iz rok majhnega razreda uradnikov (pismoukov in menihov) odvzel nadzor in ga prenesel v roke novo izobraženega bralstva. Veliko prvih knjig je bilo v latinščini, nekatere v grščini. Pozneje so bile skoraj vse knjige natisnjene v ljudskem jeziku: jeziku, ki so ga govorili običajni ljudje. Sveto pismo je bilo ena prvih natisnjenih knjig in ena prvih knjig, ki je bila prevedena v ljudski jezik, kljub močnemu nasprotovanju cerkve. Tiskanje je močno spodbudilo znanost in znanstvene zamisli so še vedno običajno najprej objavljene v tisku. Več učenjakov meni, da je tisk celo spremenil način razmišljanja ljudi.
Sorodne strani
