Tiskanje: definicija, zgodovina in pomen tiskarske tehnologije
Tiskanje je mehansko zapisovanje besed in slik na papir. Knjige in časopisi nastajajo s tiskanjem. Običajno so slike oblikovane s črnilom. Črnilo se na papir nanaša s stroji, ki se imenujejo tiskarski stroji.
Tiskanje je ena od tehnologij, ki je spremenila svet. Je učinkovit način za razmnoževanje pisave, tako da so kopije na voljo vsem ljudem. Tisk je torej nadaljevanje pisanja z mehanskimi sredstvi.
Zgodovina
Koreni tiskanja segajo daleč v preteklost. Prve tehnike reproduciranja podob so nastale v Aziji z rezbarjenjem lesenih plošč (block printing). Pomemben mejnik v zgodovini tiskanja je izum premičnih tipov — v različnih oblikah je ta ideja obstajala v Kitajski in Koreji že pred Evropejcem Johannom Gutenbergom. Gutenbergov tiskarski preš in premični svinčeni sestavi, razviti v sredini 15. stoletja v Evropi, pa so omogočili množično proizvodnjo knjig v zahodnem svetu in pospešili širjenje znanja, reformacijo in znanstveno revolucijo.
Glavne tehnike tiskanja
- Reliefno tiskanje (letterpress) — tisk s premičnimi tipi ali z izbočenimi oblikami; klasična tehnika za knjige in tiskovine.
- Intaglio (gravura) — slika je vgravirana v matrico; uporabljeno za visoko kakovostne ilustracije in varnostne tiskovine (bankovci).
- Planografsko tiskanje (litografija, offset) — slika in ne-slične površine so na isti ravnini; offset je danes prevladujoča komercialna metoda za časopise, revije in plakatne naklade.
- Sitotisk (screen printing) — barva se potisne skozi mrežo na tiskovno podlago; pogosto pri tekstilu in posterjih.
- Digitalno tiskanje (inkjet, laser) — neposredno prenašanje digitalnih podatkov na material; primerno za tiske na zahtevo, barvne vzorce in personalizirane tiskovine.
Osnovni postopek tiska
Čeprav se posamezne tehnike razlikujejo, imajo tiskaški postopki običajno nekaj skupnih korakov:
- Priprava predloge — postavitev besedila in slik, priprava tipografije ali matrice.
- Izdelava tiskovne plošče ali matrice (ali nastavitev digitalnega datotečnega toka).
- Nanašanje črnila na tiskovno površino in prenos na material (papir, karton, tekstil ...).
- Sušenje in dokončna obdelava — rezanje, vezava, lakiranje ali laminiranje po potrebi.
Pomen in družbeni vpliv
Tiskanje je bistveno vplivalo na izobraževanje, kulturo in politiko. Najpomembnejše posledice vključujejo:
- Hitrejša in cenejša razširitev knjig in informacij, kar je povečalo pismenost.
- Standardizacija jezikov in besedil — omogočilo je širjenje enotnih različic znanstvenih del, religioznih besedil in zakonskih predpisov.
- Razvoj novinarstva in javne sfere — časopisi in revije so postali način množične komunikacije in oblikovanja javnega mnenja.
- Umetniška uporaba — grafika in tisk kot umetniške tehnike (grafika, litografija, sitotisk) imajo posebno mesto v vizualni umetnosti.
Sodobne smernice in okoljski vidiki
Sodobno tiskarstvo se hitro spreminja zaradi digitalizacije. Digitalno tiskanje omogoča tisk na zahtevo, krajše naklade in personalizirano tiskanje brez visokih začetnih stroškov. Hkrati industrija naslavlja okoljske izzive:
- Poraba papirja in trajnost — recikliranje ter uporaba certificiranih in trajnostno pridobljenih papirjev je vse bolj pomembno.
- Črnila in kemikalije — prehodi na vodno topna ali rastlinska črnila in bolj učinkoviti postopki zmanjšujejo okoljski odtis.
- Energetska učinkovitost — sodobni tiskarski stroji in elektronsko vodenje zmanjšujejo porabo energije in odpadkov med tiskanjem.
Ohranjanje in prihodnost
Ohranjanje tiskanih del v arhivih in knjižnicah zahteva posebne postopke za zaščito papirja in črnila pred staranjem. Hkrati digitalizacija omogoča ohranitev vsebin in dostop širšemu občinstvu. V prihodnosti bodo tehnologije, kot so napredno digitalno tiskanje, okolju prijazne materiale ter nove vrste tiskanja (npr. 3D tisk za izdelke in prototipe), še naprej vplivale na to, kako proizvajamo in porabljamo tiskane vsebine.
Zaključek: Tiskanje je osnovna tehnologija za razmnoževanje besedila in podob. Njegova vloga v razvoju izobraževanja, kulture in industrije je nezamenljiva, hkrati pa se nenehno prilagaja novim tehnološkim in okoljskim zahtevam.
Bakrene plošče iz let 1215-1216: papirnati denar z desetimi bronastimi gibljivimi črkami
Jikji, "Izbrani nauki budističnih modrecev in sinov mojstrov" iz Koreje, najstarejša znana knjiga, natisnjena s premičnimi kovinskimi črkami, 1377. Nacionalna knjižnica Francije, Pariz
Replika Gutenbergove stiskalnice v Mednarodnem muzeju tiskarstva v Carsonu v Kaliforniji
Evropska produkcija knjig, natisnjenih z gibljivimi tiskarskimi črkami od približno 1450 do 1800
Zloženka časopisnega ofsetnega tiskarskega stroja
Zgodovina
Pisava je nastala, ko so se ljudje naselili v stalnih bivališčih. Nastala je 3.300 let pred našim štetjem, torej pred več kot 5.000 leti. Veliko pred izumom papirja so bili izumljeni različni sistemi pisanja. Uporabljali so glino, papirus, les, skrilavec in pergament (pripravljene živalske kože). Izum papirja, ki so ga izumili Kitajci, je bil korak naprej.
Zgodnje tiskanje
Najzgodnejše tiskanje je bilo znano v 8. stoletju na Kitajskem in v Koreji. Uporabljali so cele strani, izrezljane na ravnih lesenih blokih. Premazane so bile s črnilom na osnovi ogljika in natisnjene na liste papirja.
Druga faza je bila uporaba ločenih znakov z rezbarjenjem ali litjem v les. To so počeli v 11. stoletju na Kitajskem in v Koreji. Zaradi strukture kitajskega pisnega jezika, ki si ga je tedaj delila s Korejo, ki je imela na tisoče znakov, ni bila zares uspešna. Zaradi tega metoda ni bila bistveno boljša od kopiranja s pisarji.
V 15. stoletju so v Evropi na novo izumili tiskanje. Razvoj je potekal počasi, dokler ni Johannes Gutenberg uvedel več izboljšav. V naslednjem stoletju je tisk postal glavno sredstvo komunikacije med ljudmi, ki so želeli zapisovati znanje. Z abecednim sistemom pisanja je bil tisk veliko bolj ekonomičen od kopiranja in je omogočal, da je bilo bralcem na voljo mnogokrat več izvodov. Ta revolucija v informacijski tehnologiji je pomagala pri vseh vidikih življenja v Evropi v času, ko je Evropa postajala prevladujoča regija na svetu.
Poleg tehnologije za tiskanje besed so obstajala tudi različna sredstva za tiskanje grafike. Do približno leta 1800 so uporabljali rezbarjenje na lesene plošče in graviranje na baker. Nato so se pojavili številni izumi, vključno z litografijo in načini tiskanja fotografij.
Stroji za hitrejše tiskanje, cenejši papir, avtomatsko šivanje in vezavo so se pojavili v 19. stoletju v času industrijske revolucije. Kar je nekoč ročno delalo nekaj ljudi, so zdaj delala podjetja z omejeno odgovornostjo na velikih strojih. Posledica tega so bile veliko nižje cene in veliko večje število bralcev.
Tisk in družbene spremembe
Posledice tiskanja so bile precejšnje. Vodil je k širjenju znanja in imel številne stranske učinke. Predvsem je iz rok majhnega razreda uradnikov (pismoukov in menihov) odvzel nadzor in ga prenesel v roke novo izobraženega bralstva. Veliko prvih knjig je bilo v latinščini, nekatere v grščini. Pozneje so bile skoraj vse knjige natisnjene v ljudskem jeziku: jeziku, ki so ga govorili običajni ljudje. Sveto pismo je bilo ena prvih natisnjenih knjig in ena prvih knjig, ki je bila prevedena v ljudski jezik, kljub močnemu nasprotovanju cerkve. Tiskanje je močno spodbudilo znanost in znanstvene zamisli so še vedno običajno najprej objavljene v tisku. Več učenjakov meni, da je tisk celo spremenil način razmišljanja ljudi.
Sorodne strani
