Znanje
Znanje pomeni, da so stvari resnične, v nasprotju z mnenjem. Informacije, ki so pravilne, so znanje. Znanje je vedno podprto z dokazi. Če izjava ni podprta z dokazi, potem ni znanje. Zaradi dokazov je utemeljena; .
Znanje se lahko nanaša na teoretično ali praktično razumevanje predmeta. To je bil smisel Rylovega razlikovanja med "vedeti, da" in "vedeti, kako". Znanje je lahko implicitno (kot pri praktičnih veščinah ali strokovnem znanju) ali eksplicitno (kot pri teoretičnem razumevanju predmeta); lahko je bolj ali manj formalno ali sistematično. V filozofiji se preučevanje znanja imenuje epistemologija. Filozof Platon je znanje opredelil kot "utemeljeno resnično prepričanje". Ta opredelitev je predmet Gettierovih problemov.
Vsako znanje je trditev, da je resnično, vendar je ta trditev lahko napačna. Edine trditve (propozicije), ki so zagotovo resnične, so krožne, ki temeljijo na tem, kako uporabljamo besede ali izraze. Pravilno lahko trdimo, da je v krogu 360 stopinj, saj je to del tega, kako so krogi definirani. Bistvo Aristotelovega silogizma je bilo pokazati, da ima tovrstno sklepanje strojno obliko:
- Če so vsi labodi beli in je to labod, potem mora biti bel.
V resničnem svetu pa vsi labodi niso beli.
Najbolj razširjen način iskanja zanesljivega znanja je znanstvena metoda. Vendar se vsi filozofi znanosti strinjajo, da je znanstveno znanje le najboljše, kar lahko v danem trenutku naredimo. Vse znanstveno znanje je začasno in ne pomeni trditve o absolutni resnici.
Religija in znanje
Znanje v religiji je drugačno, saj je odvisno od vere, prepričanja in avtoritete verskih voditeljev, ne pa od znanstvenih ali pravnih dokazov. Obstajajo različna mnenja o tem, ali je treba verske izjave obravnavati kot znanje.
V mnogih krščanskih verstvih, kot sta katolicizem in anglikanizem, je znanje eden od sedmih darov Svetega Duha. V rajskem vrtu je znanje dejavnik, zaradi katerega so ljudje postali pohlepni in zahrbtni. V knjigi Pregovorov pa je zapisano: "V tem primeru je znanje darilo, ki ga je mogoče pridobiti z znanjem: (9,10): "Da bi bil moder, moraš najprej ubogati Gospoda.
V islamu ima znanje velik pomen. "Vsevedni" (al-ʿAlīm) je eno od Božjih imen, ki v islamu odraža različne lastnosti Boga. Koran trdi, da znanje prihaja od Boga (2:239), različni hadisi pa spodbujajo pridobivanje znanja. Mohamed naj bi dejal: "Iščite znanje od zibelke do groba" in "Resnično so ljudje znanja dediči prerokov". Islamski učenjaki, teologi in pravniki pogosto nosijo naziv alim, kar pomeni "poznavalec".
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je znanje?
O: Znanje je informacija, ki je resnična in jo je mogoče podpreti z dokazi. Lahko se nanaša na teoretično ali praktično razumevanje predmeta in je lahko implicitno ali eksplicitno.
V: Kako je Platon opredelil znanje?
O: Platon je znanje opredelil kot "utemeljeno resnično prepričanje".
V: Kateri je najbolj razširjen način iskanja zanesljivega znanja?
O: Najbolj razširjen način iskanja zanesljivega znanja je znanstvena metoda.
V: Ali je vse znanstveno znanje absolutna resnica?
O: Ne, vsa znanstvena spoznanja so začasna in niso trditev o absolutni resnici.
V: V čem je bistvo Rylovega razlikovanja med "vedeti, da" in "vedeti, kako"?
O: Bistvo Rylovega razlikovanja med "vedeti, da" in "vedeti, kako" je bilo pokazati, da obstajajo različne vrste razumevanja, ko gre za poznavanje nečesa - bodisi teoretično bodisi praktično.
V: Katere vrste trditev so zagotovo resnične?
O: Trditve, ki so gotovo resnične, so krožne in temeljijo na tem, kako uporabljamo besede ali izraze. Na primer, pravilno lahko trdimo, da je v krogu 360 stopinj, saj je to del tega, kako so krogi definirani.
V: Kaj dokazuje Aristotelov silogizem?
O: Aristotelov silogizem dokazuje, da ima tovrstno sklepanje strojno obliko - če so vsi labodi beli in je to labod, potem mora biti bel -, vendar v resnici morda niso vsi labodi beli.
