Znanje pomeni, da so stvari resnične, v nasprotju z mnenjem. Informacije, ki so pravilne, so znanje. Znanje je vedno podprto z dokazi. Če izjava ni podprta z dokazi, potem ni znanje. Zaradi dokazov je utemeljeno.

Vrste in oblike znanja

Znanje se lahko nanaša na teoretično ali praktično razumevanje predmeta. To je bil smisel Rylovega razlikovanja med "vedeti, da" in "vedeti, kako". Implicitno znanje je skrito v praktičnih veščinah ali strokovnem znanju (na primer vožnja kolesa ali usposobljenost zdravnika), medtem ko je eksplicitno znanje artikulirano in zapisano (npr. teoretična razlaga ali priročnik). Znanje je lahko bolj ali manj formalno ali sistematično, od vsakdanjega zdravorazumskega znanja do znanstveno strukturiranih teorij.

Epistemologija in Platon

V filozofiji se preučevanje znanja imenuje epistemologija. Epistemologija raziskuje, kaj pomeni nekaj vedeti, kako lahko upravičimo prepričanja in kakšne so meje znanja. Platon je znanje opredelil kot "utemeljeno resnično prepričanje" — to pomeni, da mora biti prepričanje hkrati resnično in upravičeno. Ta klasična opredelitev je sprožila številne razprave, zlasti po odkritju Gettierjevih problemov, ki kažejo primere, kjer so izpolnjeni pogoji resnice in upravičenosti, pa vseeno ne gre za pristno znanje.

Logika, resnica in trditve

Vsako znanje je trditev, da je nekaj resnično, vendar se lahko zdi trditev resnična, a je vseeno napačna. Edine trditve (propozicije), ki so zagotovo resnične, so krožne in temeljijo na definicijah ali načinu uporabe besed. Na primer, pravilno lahko trdimo, da je v krogu 360 stopinj, ker je to del definicije kroga.

  • Če so vsi labodi beli in je to labod, potem mora biti bel.

Aristotelov silogizem je primer formalnega sklepanja: če so premise resnične in sklep logično sledi, potem je sklep prav tako resničen. V resničnem svetu pa so premise pogosto nepopolne ali napačne — na primer, v naravi vsi labodi niso beli, zato sklep o barvi laboda ni splošno veljaven brez preverjanja dejanskega stanja.

Znanstvena metoda in zanesljivost znanja

Najbolj razširjen način iskanja zanesljivega znanja je znanstvena metoda. Ta metoda vključuje opazovanje, postavljanje hipotez, eksperimentiranje, analizo in ponavljanje ter preverjanje rezultatov. Pomembni elementi so merljivost, reproducibilnost in kritična ocena s strani strokovne skupnosti.

Kljub temu se vsi filozofi znanosti ne strinjajo o enotnem, dokončnem pojmovanju znanstvenega znanja; vendar večina meni, da je znanstveno znanje najboljši način za pridobivanje zanesljivih razlag sveta, ki jih imamo v določenem trenutku. Vse znanstveno znanje je začasno v smislu, da ostaja odprto za revizijo ob novih dokazih ali boljših teorijah — to ne pomeni, da znanstveni rezultati niso zelo zanesljivi, ampak da ne predstavljajo absolutne, ničemur podrejene resnice.

Kako upravičiti prepričanja

Upravičevanje prepričanj se doseže na več načinov:

  • Empirično: z opazovanji in eksperimentom (npr. medicinske študije, ponovljivi eksperimenti).
  • Logično: s konsistentnim sklepanjem iz preverjenih premis.
  • Metodološko: z uporabo ustaljenih metod (npr. statistične analize, nadzorovanih poskusov).
  • Kooperativno: z znanstvenim konsenzom, recenzijo in transparentnostjo raziskav.

Na koncu je pomembno razumeti, da je znanje kombinacija resničnosti trditev in njihovega upravičevanja. Zavedanje omejitev, previdnost pri posploševanju in odprtost za nove dokaze so ključni za odgovorno rabo in pridobivanje znanja.