Koran: sveta knjiga islama — pomen, zgodovina in prevodi

Koran (arabsko: القرآن) je sveta knjiga islama. Muslimani Koran štejejo za "Alahovo (božjo) besedo". Ta knjiga se od drugih verskih besedil razlikuje po tem, da verjamejo, da so to dobesedne besede Boga, ki jih je izrekel prek preroka Mohameda. Nekateri muslimani jo imenujejo poslednja zaveza.

Že več kot 1400 let se piše in bere samo v arabščini. Ker pa številni muslimani po svetu ne razumejo arabsko, je pomen Korana podan tudi v drugih jezikih, da bi bralci bolje razumeli, kaj pomenijo arabske besede v Koranu. Te knjige so kot slovarji h Koranu - ne berejo se kot del islamske vere, da bi nadomestile arabski Koran. Muslimani verjamejo, da ti prevodi niso pravi Koran; pravi Koran je samo arabski izvod. Koran se uporablja skupaj s hadisi za razlago šeriatskega prava.

Izvor in razodetje

Muslimanska tradicija uči, da je razodetje Korana potekalo postopoma v obdobju približno 23 let, od okoli leta 610 do 632 n. št., ko je prerok Mohamed prejemal besede od Boga prek angela Džibrila (Gabriela). Razodeta sporočila so obsegala verska navodila, zgodbe prejšnjih prerokov, moralne nauke in pravila za posameznike ter skupnost.

Zbiranje in kanonizacija

Po smrti preroka so njegove besede najprej ohranjali v spominu in na različnih materialih (koščki papirja, kosti, usnje). Uradno zbiranje in zapis Korana se običajno povezuje z obdobjem kalifa Abu Bakra in kasneje z uredbo kalifa Uthmana, ki je naročil standardizirano ureditev besedila in razpošiljanje enotnih izvodov v različne dele islamskega sveta. Ta urejen oblika, znana kot Uthmanov mushaf, je postala temelj sodobnega arabsko-kanoničnega teksta.

Struktura in vsebina

Koran je razdeljen na 114 sur (poglavij), ki so različno dolge. Vsako poglavje je sestavljeno iz verzov, imenovanih ajah (ayat). Skupno število ajah je odvisno od tradicionalnih štetij, pogoste vrednosti je okoli 6.000–6.500 verzov. Vsebina sega od teoloških izjav in bogoslužnih navodil do zakonodajnih odlomkov ter etičnih in zgodovinskih pripovedi.

Branje, recitacija in ohranjanje

Recitacija Korana (ar. tilawah) ima pomembno vlogo v muslimanskem življenju. Za pravilno recitacijo veljajo posebna pravila izgovorjave in melodije, znana kot tajvid. Poleg tega veliko muslimanov moli dele Korana vsak dan, sura Al-Fatiha pa je del petih dnevnih molitev. Memoriranje Korana je visoko cenjeno: osebo, ki se ga nauči na pamet v celoti, imenujejo hafiz (hafiza za ženske).

Prevodi in njihov status

Prevodi Korana v druge jezike so pomembni za poučevanje in razumevanje, vendar jih večina muslimanov smatra kot razlage pomena, ne kot popoln nadomestek arabske besede. Različni prevodi se razlikujejo po slogovnih in izročilnih interpretacijah; zato verski učenjaki pogosto priporočajo primerjavo več prevodov in posvet s strokovnjaki za arabski izvirnik. Poleg prevodov obstajajo tudi transliteracije, vokalizirani izidi in različne recitacijske različice (qira'at), npr. Hafs in Warsh.

Vloga v pravu in družbi

Koran je ena izmed glavnih virov islamskega prava (šerijat), skupaj s hadisi (izjave, dejanja in potrditve preroka). Interpretacija pravnih odlomkov vključuje različne metode, kot so qiyas (analogia) in ijma (konsenz). V praksi se pomen Korana pri izvajanju zakonodaje razlikuje med skupnostmi in državnimi sistemi.

Kulturni vpliv in umetnost

Koran je močno vplival na arabsko in širšo islamsko kulturo: vpliva na literaturo, filozofijo, pravo, glasbo in umetnost. Kalligrafija Korana je visoko razvita umetnostna forma; verski teksti so pogosto okrašeni z geomteričnimi vzorci in arabeskami v mošejah, tehničnih izdajah in rokopisih.

Sodobne izdaje in tehnologija

Sodobne izdaje vključujejo kritične tiskane verzije z urejenimi predgovori in opombami ter elektronske in mobilne aplikacije, ki ponujajo arabskega besedila, prevode in avdio recitacije. Digitalizacija je omogočila širši dostop, a je hkrati postavila vprašanja glede avtentičnosti in natančnosti različnih izdaj.

Različna dojemanja in mednarodni pomen

Koran je predmet verske predanosti, akademskega proučevanja in tudi javnih razprav. V širšem merilu je ena najbolj prevedenih in razširjenih religijskih knjig na svetu, pri čemer njena vloga presega verske okvire in vpliva na medkulturni dialog, etiko ter življenjske norme milijonov vernikov.

Za temeljito razumevanje Korana mnogi priporočajo učenje arabskega jezika, študij razlag (tafsir) pod vodstvom uveljavljenih učenjakov in primerjavo različnih interpretacij ter upoštevanje zgodovinskega konteksta razodetij.

Zgodovina

Muslimani verjamejo, da je Koran Mohamedu najprej razodel nadangel Gabriel v jami na gori Hira v Meki, nato pa ga je razodeval triindvajset let do njegove smrti.

Koran v času Mohamedovega življenja ni bil napisan v knjižni obliki; ohranil se je z ustnim sporočanjem in kratkimi pisnimi zapisi. Prerok ni znal ne brati ne pisati, vendar je po navedbah muslimanov prerokov bratranec Ali ibn abi Talib med drugim, ko je bil Mohamed še živ, besedila na nekaj zapisoval. Po smrti preroka Mohameda je Omar ibn Khattab, eden od khulafa u rashidan, sestavil Koran v eno samo knjigo.

Prvo poglavje Korana. Ta stran je napisana v arabščini

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Koran?

V: Kaj muslimani verjamejo o Koranu?

V: Kako dolgo je Koran napisan in se bere v arabščini?

V: Ali vsi muslimani razumejo arabsko?

V: Kako bralci, ki ne razumejo arabščine, razumejo pomen Korana?

V: Ali prevodi Korana veljajo za pravi Koran?

V: S čim se Koran uporablja za razlago šeriatskega prava?

Išči po črki