Slovar: kaj je, vrste, primeri in razlika od enciklopedije

Kaj je slovar, njegove vrste in primeri ter jasna razlika od enciklopedije — pregleden vodič o vrstah slovarjev, uporabi in primerih za hitro razumevanje jezika.

Slovar je vrsta knjige oziroma referenčnega gradiva, ki pojasnjuje pomene besed ali, natančneje, leksemov. Besede so običajno urejene po abecednem redu, da jih je mogoče hitro najti. Izraz »slovar« izhaja iz slovanskega korena slovo (»beseda«); za primerjavo se v jezikoslovnih opisih kot sorodna navaja tudi latinske besede, na primer »dictio« (»reč«).

Slovarji se med seboj močno razlikujejo glede namena, obsega in strukture. Obstaja več vrst slovarjev: slovarji, ki pojasnjujejo besede in njihovo uporabo (pojasnjevalni slovarji), slovarji, ki prevajajo besede iz enega jezika v drugega (prevodni slovarji), biografski slovarji, ki govorijo o znanih osebah, tehnični ali strokovni slovarji, ki pojasnjujejo pomen terminov in besed povezanih z določeno temo (včasih imenovani tezaver ali terminološki slovarji). Nekateri slovarji so zelo blizu enciklopediji — t. i. enciklopedični slovarji — vendar enciklopedija običajno vsebuje veliko več dodatnih informacij o pojavih, predmetih in osebnostih, medtem ko slovar primarno obravnava rabo in pomen jezika.

Najpogostejše vrste slovarjev

• Pojasnjevalni (monolingvalni) slovar – razlaga pomena besed v istem jeziku; vključuje slovnico, skladenjske oznake, primere rabe in pogosto etimologijo.
• Prevodni (bilingualni/multilingualni) slovar – daje ustreznice besed v drugem jeziku; pomemben pri prevajanju in učenju tujega jezika.
• Učni slovar – prilagojen tujcem ali otrokom, s poenostavljenimi razlagami, slikami in učnimi dodatki.
• Strokovni oziroma terminološki slovar – osredotočen na strokovne izraze iz medicine, prava, tehnike, biologije itd.
• Etimološki slovar – pojasnjuje izvor in razvoj besed skozi zgodovino jezika.
• Tezaurus – zbira sopomenke, združuje semantične povezave (značilno za pisatelje in jezikovno obogatitev).
• Biografski slovar – vsebuje kratke življenjepise in podatke o pomembnih osebnostih.
• Frekvenčni in korpusni slovarji – temeljijo na zbirkah besedil (korpusih) in prikazujejo statistične podatke o pogostosti rabe, kolokacijah in kontekstih.
• Obrazni in slikovni slovarji – koristni za vizualno učenje, otroške slovarje ali tehnične prikaze predmetov.
• Obratni slovar in rimni slovar – pomagata pri iskanju besed glede na končne črke ali obratev.

Tipična struktura slovarskega gesla

Eno geslo v slovarju običajno vsebuje več elementov (ne vedno vsi):

• Lemma (glavna oblika besede, npr. »hoditi«).
• Izgovorjava (fonetični zapis ali zvočni posnetek).
• Besedna vrsta (samostalnik, glagol, pridevnik itd.).
• Sklici na skladenjske oblike in pregibanje (npr. množina, časovni oblike).
• Opredelitev oziroma razlaga pomena.
• Praktični primeri rabe v stavkih ali frazah.
• Stilne in registrske oznake (pogovorno, arhaično, strokovno).
• Etimologija (izvor besede) in zgodovinski razvoj.
• Prevodne ustreznice (v prevodnih slovarjih).
• Sopomenke, antonimi, kolokacije in sklice na sorodna gesla.

Primer gesla (poenostavljeno)

hoditi (glagol) — gibati se peš; primer: »Vsak dan hodim v službo.« Stil: nevtralen. Etimologija: iz praslovanskega *choditi. Sopomenke: sprehajati se (v nekaterih pomenih).

Slovar v digitalni dobi

Digitalni in spletni slovarji so omogočili hitro iskanje, povezovanje z drugimi viri, avdioizgovorjave, primerjalne funkcije in avtomatske posodobitve. Korpusna leksikografija uporablja velike zbirke besedil za opredelitev pogostosti, kolokacij in primerov rabe. Obstajajo tudi odprti projekti (npr. Wiktionary) in komercialni slovarji z lastnimi licencami; API-ji omogočajo integracijo slovarskih podatkov v aplikacije.

Razlika med slovarjem in enciklopedijo

• Glavni fokus: slovar razlaga besede in njeno rabo, enciklopedija pa obravnava širšo tematiko in znanstvene ali splošne informacije o stvareh, pojavih in osebah.
• Obseg informacij: enciklopedija ponuja poglobljene članke, zgodovinske, kulturne in tehnične podrobnosti; slovar daje jedrnateje informacije, osredotočene na jezik.
• Način organizacije: slovarji so običajno urejeni po abecedi glede na lemma; enciklopedije lahko vključujejo daljše članke, navadne ali tematske uredniške bloke.
• Primer: v slovarju boste našli pomen besede »planet«, v enciklopediji pa obsežen članek o posameznem planetu (zgodovina opazovanj, fizikalne lastnosti, misije, itd.).

Uporaba in pomen

Slovarji so ključni za: učenje jezika, pisanje in urejanje besedil, prevajanje, strokovno delo, jezikovno raziskovanje in ohranjanje jezikovne dediščine. Kakovosten slovar pomaga razumeti nianse pomenov, ustrezno rabo fraz, stilne razlike in spremembe v jeziku skozi čas.

Kdo jih izdaja in kako nastajajo

Slovarje pripravljajo leksikografi in jezikoslovci, pogosto z dolgoletnim zbiranjem podatkov, analizo korpusov in preverjanjem primerov rabe. Sodobni slovarji temeljijo na kombinaciji ročnega strokovnega dela in računalniške obdelave jezikovnih podatkov.

Posodabljanje slovarjev

Slovarje je treba pogosto posodabljati, saj se jezik spreminja. V jezik pogosto pridejo nove besede (npr. veliko računalniških izrazov) ali pa besede spremenijo svoj pomen (npr. "gay" ali "cool"). Najbolj znan angleški slovar je Oxfordski angleški slovar (OED). V OED se vedno dodajajo nove besede. Nikoli jih ne izbrišejo, tudi če so zastarele (se ne uporabljajo več). OED je dostopen na spletu (z naročnino).

Slovar

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je slovar?

V: Kako so besede razporejene v slovarjih?

V: Kaj pomeni beseda "slovar"?

V: Katere so različne vrste slovarjev?

V: V čem se enciklopedija razlikuje od slovarja?

V: Kakšen je izvor besede "dictio"?

V: Kakšen je namen tehničnih slovarjev?

Išči po črki