Mednarodna fonetična abeceda
Mednarodna fonetična abeceda (IPA) je sistem za zapisovanje zvokov. Leta 1886 ga je oblikovalo Mednarodno fonetično združenje, da bi lahko ljudje zapisovali zvoke jezikov na standarden način. Jezikoslovci, učitelji jezikov in prevajalci uporabljajo ta sistem za prikaz izgovarjave besed.
V Wikipediji je IPA uporabljen tudi za prikaz, kako naj bi se določene besede izgovarjale. Večina simbolov so črke latinske abecede ali njene različice. Na primer, palatalni aproksimant (y v besedi Yesterday) je zapisan z [j]. V IPA so lahko simboli zapisani med poševnicami (kar se imenuje široka transkripcija, npr. "little" lahko zapišemo kot /lɪtl/ ) ali v oglatih oklepajih (kar se imenuje ozka transkripcija, npr. "little" lahko zapišemo [lɪɾɫ], tako ga izgovarjajo določene skupine). Ozek prevod je natančnejši od širokega.
IPA ima simbole samo za zvoke, ki se običajno uporabljajo v govorjenih jezikih. Razširjeni IPA se uporablja za zapisovanje drugih zvokov.
Včasih se spremeni IPA in dodajo ali odstranijo simboli. Trenutno je v IPA 107 različnih črk. Obstaja tudi 52 znakov, ki so dodani črkam, da spremenijo njihov zvok. Ti znaki se imenujejo "diakritični znaki".
Zgodovina
Leta 1886 je skupina francoskih in britanskih učiteljev jezikov ustanovila Mednarodno fonetično združenje. Ti učitelji so sprva uporabljali romsko abecedo. Kasneje so abecedo spremenili tako, da so različni jeziki zapisovali iste zvoke z istimi črkami.
Uporaba abecede
IPA je sestavljen tako, da ima vsak zvok en simbol. To pomeni, da vsaka črka vedno pomeni isti zvok. To se razlikuje od angleščine. V angleščini nekatere črke tvorijo več zvokov. Na primer, črka <x> se v angleščini običajno izgovarja kot dva zvoka ([ks]), lahko pa pomeni tudi [gz] ali [z].
Pisma
Mednarodna fonetična abeceda vsebuje črke za tri vrste zvokov: pulmonične soglasnike, nepulmonične soglasnike in samoglasnike.
Pulmonični soglasniki
Pulmonski soglasniki nastanejo z zapiranjem zraka, ki prihaja iz pljuč. Večina soglasnikov (in vsi angleški soglasniki) so pulmonični. Simboli za te zvoke so razporejeni v tabeli. Vrstice prikazujejo, kako se zvok tvori, stolpci pa, kje se tvori.
|
| ||||||||||||||||||
| Kraj artikulacije (Kjer nastane zvok) → | Labialni | Koronalni | Hrbtna stran | Radikalno | Glotala | |||||||||||||
| Bilabialni | Labiodental | Zobozdravnik | Postalveolarni | Retroflex | Palatalno | Velar | Uvularni | Žrelo | Epiglotis | |||||||||
| Kako nastane zvok ↓ | ||||||||||||||||||
| Nosna sluznica | n |
|
| |||||||||||||||
| Ploskovni | p b | p̪ b̪ | t d | ʈ ɖ | c ɟ | k ɡ | q ɢ |
|
|
| ||||||||
| ɸ β | f v | θ ð | s z | ʃ ʒ | ʂ ʐ | ç ʝ | x ɣ | χ | ħ | h ɦ |
| |||||||
| β̞ | j | a Й° |
|
|
|
| ||||||||||||
| Trill | retrofleksni trilДЌek | я* |
|
| ||||||||||||||
| Tap ali Flap | † | † |
| ЙўМ† |
|
|
| |||||||||||
| Stranski frikativ | ɬ ɮ | * | * | * |
|
|
| |||||||||||
| Stranski približek | l |
|
| |||||||||||||||
| Stranska loputa |
| * |
|
|
| |||||||||||||
|
| ||||||||||||||||||
Nepulmonični soglasniki
Nepulmonični soglasniki se tvorijo brez dovajanja zraka iz pljuč. Poznamo tri vrste nepulmoničnih soglasnikov. Implosivni soglasniki nastanejo z vdihavanjem zraka v usta. Ejektivni soglasniki nastanejo tako, da zrak iztisnemo iz glasilk namesto iz pljuč. Klik soglasniki nastanejo tako, da se v ustih ustvari zračni žep in se hitro sprosti.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je mednarodna fonetična abeceda (IPA)?
O: Mednarodna fonetična abeceda (IPA) je sistem za zapisovanje zvokov. Leta 1886 ga je oblikovalo Mednarodno fonetično združenje, da bi zagotovilo standardni način zapisovanja izgovarjave besed iz različnih jezikov.
V: Kdo uporablja IPA?
O: Jezikoslovci, učitelji jezikov in prevajalci uporabljajo ta sistem za prikaz izgovarjave besed. Tudi Wikipedija uporablja IPA za prikaz, kako naj bi se določene besede izgovarjale.
V: Kakšne vrste simbolov uporablja?
O: Večina simbolov, ki se uporabljajo v sistemu IPA, so črke latinske abecede ali njene različice. Na primer, palatalni aproksimant (y v besedi Yesterday) se zapiše z [j].
V: Kako se zapisujejo zvoki po IPA?
O: Zvoki so lahko zapisani med poševnimi črkami (kar se imenuje široka transkripcija) ali v oglatih oklepajih (kar se imenuje ozka transkripcija). Ozka transkripcija je natančnejša od široke.
V: Katere vrste zvokov vključuje?
O: IPA ima simbole samo za zvoke, ki se običajno uporabljajo v govorjenih jezikih. Razširitve mednarodne fonetične abecede (ali extIPA) se uporabljajo za zapis drugih zvokov.
V: Ali se kdaj spremeni?
O: Da, včasih se v IPA po potrebi dodajo ali odstranijo simboli. Trenutno obstaja 107 različnih črk in 52 znakov, ki so dodani črkam, da spremenijo njihov zvok, imenovanih "diakritična znamenja".
