Bilabialni nosni soglasnik je vrsta soglasnika, pri kateri se zvok oblikuje z zaprtimi ustnicami in z odprtim mehkimi nebom, da zrak prehaja skozi nos. Pojavlja se v skoraj vseh govorjenih jezikih. V mednarodni fonetični abecedi (IPA) je simbol za ta zvok ⟨m⟩, X-SAMPA zapis pa je ⟨m⟩. V angleščini ga predstavljata črki "m" v besedah map in rum.

Osnovne lastnosti

  • Mesto artikulacije: bilabialno — obe ustnici se zapreta.
  • Način artikulacije: nosni (nasal) — zrak izteka skozi nosno votlino, ker je mehko nebo spuščen (velum ni zaprt).
  • Fonačna lastnost: zvonljiv (voiced) — glasovi v glasilkah vibrirajo med izgovorjavo.

Izgovorjava in fonetične variante

Zvok /m/ nastane, ko sta zgornja in spodnja ustnica tesno stisnjeni, nosni kanal pa je odprt. V nekaterih fonetskih okoljih se pojavljajo različice ali alofoni:

  • Labiodentalni nosnik [ɱ]: nastane, ko se spodnja ustnica dotika zgornjih zob (pogosto pred labiodentalnimi frikativnimi glasovi, npr. pred /f/ ali /v/).
  • Silemiziranje in dolžina: v nekaterih jezikih se /m/ lahko podaljša ali skrajša (geminacija), v drugih pa lahko postane zatemnjen v določenih položajih.
  • Sistemske posebnosti: v redkih jezikih so nosni soglasniki, vključno z /m/, manj pogosti ali odsotni; večina svetovnih jezikov pa ta zvok vključuje kot osnovni fonem.

Fonološka vloga

/m/ je pogosto samostojen fonem (razlikovalni glas) in se v mnogih jezikih pojavi na začetku, v sredini in na koncu besede. V pisavah z latinsko abecedo večina jezikov za ta fonem uporablja črko m. Nosni soglasniki lahko vplivajo na artikulacijo sosednjih glasov in se pojavijo tudi kot prenasalizacija pred določenimi soglasniki.

Primeri v jezikih

Spodaj so primeri iz različnih jezikov, kjer se pojavlja bilabialni nosni soglasnik:

  • Slovenščina: mama, mož, met
  • Angleščina: map, rum, mother
  • Španščina: mano, amigo
  • Italijanščina: mare, mamma
  • Ruščina: мама (mama), дом (dom — »hiša«)
  • Francoščina: maman, merci

Dodatne opombe

  • Čeprav je /m/ zelo razširjen, obstajajo posamezni jeziki ali narečja, kjer so nosni soglasniki omejeni ali redki.
  • Za natančno transkripcijo ali študij izgovorjave je priporočljivo uporabiti IPA simbole in fonetične zapise, saj tipični črkovni sistemi lahko skrivajo fonetske podrobnosti.