Alveolarni tril: definicija, izgovorjava in primeri
Alveolarni tril: jasna definicija, pravilna izgovorjava in praktični primeri za hitro učenje valjanega R ter razumevanje fonetike jezikov.
Alveolarni tril je vrsta soglasnika, ki ga najdemo v nekaterih govorjenih jezikih. Običajno ga imenujemo valjani R, valovit R ali trilni R. Ta soglasnik nastane tako, da konico jezika prislonimo na greben tik za zgornjo vrsto zob — to je pomen besede "alveolarni". Zvok nastane z vibriranjem jezika ob tem grebenu, zato gre za trilčni soglasnik, torej soglasnik, pri katerem pride do večkratnih hitrih stikov (vibracij) konice jezika z alveolarno regijo.
Značilnosti in simboli
V mednarodni fonetični abecedi so zobni, alveolarni in postalveolarni trilki na splošno označeni s simbolom ⟨r⟩. Simbol X-SAMPA je r. V fonetiki se pavšalno zapiše kot zvok [r] (IPA).
Distribucija in fonološki status
V številnih jezikih je alveolarni tril fonem (tj. ločuje pomen besed). Pogosto ga najdemo v jezikih, kot so španščina, italijanščina, ruščina, češčina, poljščina in mnogi drugi južnoevropski in vzhodnoevropski jeziki. V teh jezikih lahko obstaja kontrast med alveolarnim tapom [ɾ] in alveolarnim trilom [r] (na primer v španščini: pero [ˈpeɾo] 'ampak' vs. perro [ˈpero] 'pes').
Vendar pa je v mnogih indoevropskih jezikih ta zvok pogosto vsaj občasno alofoničen z alveolarnim tapom [ɾ], posebno v nenaglašenih položajih ali kot posledica artikulacijskih poenostavitev. Izjeme, ki obravnavajo tap in tril kot ločena fonema, vključujejo katalonščina, španščina, albanščina in nekatera portugalska narečja.
Pogosto uporabljamo ⟨r⟩ v fonemskih transkripcijah (zlasti v slovarjih) jezikov, kot sta angleščina in nemščina, vendar sta ta jezika rotična (r‑like) soglasnika večinoma drugačna od alveolarnega trila — zato se v pravopisih teh jezikov tipkanje znaka r uporablja iz praktičnih razlogov, ne pa kot trdni dokaz, da gre za alveolarni tril.
Kako ga proizvedemo — praktični nasveti
Alveolarni tril je lahko zahtevnejši za začetnike; spodaj so koraki in vaje, ki pomagajo pri učenju:
- Položaj jezika: konico jezika rahlo naslonite na alveolarni greben (tik za zgornjimi sprednjimi zobmi).
- Prezračevanje: izdihujte z dovolj moči, da zrak hitro prehaja čez konico jezika; ne potiskajte jezika naprej — raje povečajte hitrost zračnega toka in sprostite mišice jezika.
- Sproščanje: jezik mora biti napet le toliko, da se lahko hitro trese; preveč napetosti prepreči vibracijo.
- Začetne vaje: poskusite najprej z bližnjico: izgovorite hitr»d« ali »t« večkrat zapored in nato poskušajte med izpihovanjem sprostiti konico, da začne vibrirati. V slogu španskega »rr« si pomagajte s ponavljanjem zlogov kot so »tra«, »dre«, »rra«.
- Besedne vaje: vadite v besedah in zlogih, najprej ob začetku besede (kjer je tril pogosto lažji), nato v sredini (kjer se pojavi tipičen španski kontrast: pero vs. perro).
Fonetika in variantnost
Alveolarni tril je ponavadi zvočen (vokaliziran), lahko pa se pojavi tudi v brezzvočni različici v nekaterih kontekstih ali narečjih. Različni govorci tvorijo tril z rahlo različnimi kontaktnimi točkami — zobni, tipični alveolarni ali postalveolarni položaj — od tod tudi različne opisne oznake (zobni, alveolarni, postalveolarni tril).
Čeprav je tril značilen zvok za veliko jezikov, v nekaterih (npr. v večini dialektov angleščine in standardni nemščini) r‑zvok ni tril, ampak druge vrste rotičnih soglasnikov (npr. uvularni tril, aproximant [ɹ] ipd.).
Alveolarni tril je torej specifičen, but razširjen slog r‑izgovora: z razumljenjem artikulacijskih pravil in z redno prakso ga lahko večina govorcev osvoji ali vsaj približa.
Pojavnost
To je nekaj primerov alveolarnega trilka v različnih jezikih:
| Jezik | Beseda | Pomen | ||
| [rɑʔs] | 'head' | |||
| [roːt] ( | 'red' | |||
| Škotska | skuta | [kʌrd] | 'curd' | |
| južna Francija in Korzika | rouge | [ruʒ] | 'red' | |
| nekatera narečja | Schmarrn | [ʃmaːrn] ( | "nesmisel | |
| Hindi | घर | [ɡʱər] | 'hiša' | |
| terra | [ˈtɛrra] | 'zemlja' | ||
| Standard | arah | [arah] | 'smer' | |
| [ɪˈɡr̠atʲ] | 'igrati' | |||
| Španščina | perro | [ˈpe̞ro̞] | 'pes' | |
Dvignjen alveolarni nesonorni trilček
V češčini obstajata dva različna alveolarna trilla. Poleg običajnega trilka, zapisanega kot r, obstaja še en, zapisan kot ř. Ta se pojavlja v besedah, kot so rybáři [ˈrɪbaːr̝ɪ] ('ribiči'), čtyři ('štiri') in skupni priimek Dvořák. Izgovarja se podobno kot [r], vendar je jezik dvignjen; je delno frikativen, pri čemer frikativa zveni podobno kot [ʒ], čeprav ni tako umaknjena. Tako je v IPA zapisan kot ⟨r⟩ z dvignjenim diakritikom, ⟨r̝⟩. (Pred Kielsko konvencijo IPA iz leta 1989 je imel poseben simbol ⟨ɼ⟩). Običajno je zveneč, vendar obstaja tudi brezzvočni alofon [r̝̊] kot pri mnogih drugih čeških soglasnikih.
Poslušajte: [r̝] (
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je glasovni alveolarni trilček?
O: Zveneči alveolarni tril je vrsta soglasnika, ki ga najdemo v nekaterih govorjenih jezikih. Običajno ga imenujemo valjani R, valjani R ali trillirani R.
V: Katera je črka mednarodne fonetične abecede za ta zvok?
O: Črka mednarodne fonetične abecede za ta zvok je ⟨r⟩.
V: Kateri simbol uporablja X-SAMPA za predstavitev tega zvoka?
O: Simbol X-SAMPA za ta zvok je r.
V: Ali slovarji angleščine in nemščine včasih uporabljajo simbol ⟨r⟩?
O: Da, slovarji jezikov, kot sta angleščina in nemščina, včasih uporabljajo simbol ⟨r⟩, čeprav imajo rotične soglasnike, ki niso alveolarni tril, ker je tipkanje črke r lažje.
V: Ali je zveneči alveolarni trilček v mnogih indoevropskih jezikih včasih alofon alveolarne pipe [ɾ]?
O: Da, v mnogih indoevropskih jezikih je ta zvok včasih alofon alveolarne pipe [ɾ], zlasti v nenaglašenih zlogih.
V: Ali obstajajo jeziki, ki ta dva zvoka obravnavajo kot različna zvoka?
O: Da, nekateri jeziki, kot so katalonščina, španščina, albanščina in nekateri portugalski jeziki, ju obravnavajo kot dva različna zvoka.
Iskati