Korzika: četrti največji otok Sredozemlja in rojstni kraj Napoleona
Korzika je četrti največji otok v Sredozemskem morju (za Sicilijo, Sardinijo in Ciprom). Leži zahodno od Italije, jugovzhodno od Francije in severno od otoka Sardinije.
Korzika je ena od upravnih regij Francije. Nekateri si želijo, da bi Korzika postala del Italije.
Korzika je znana po svojih turističnih znamenitostih in kot rojstni kraj Napoléona Bonaparta.
Osnovni podatki
Otok zajema približno 8.680 km² površine in ima okoli 330.000–340.000 prebivalcev. Največje mesto in upravno središče je Ajaccio (približno sedež prefekture Corse-du-Sud), medtem ko je na severu pomembno pristaniško in upravno mesto Bastia. Korzika je razdeljena na dve departmaji: Corse-du-Sud (2A) in Haute-Corse (2B), vendar ima otok tudi posebno pravno-upravno ureditev kot teritorijalna skupnost z več pooblastili kot običajna francoska regija.
Geografija in narava
Korzika je izrazito gorata; njena notranjost je dominirana z vrhovji in globokimi soteskami. Najvišji vrh je Monte Cinto (2.706 m). Obala ponuja peščene plaže, strme klife (znana je predvsem Bonifacio s svojimi apnenčastimi pečinami) in skrivnostne zalive. Tipična rastlinja je maquis — gosto grmičevje endemičnih vrst, ki na otoku razvija značilen vonj in barvo pokrajine.
Podnebje
Obalni predeli imajo tipično sredozemsko podnebje (topla, suha poletja in mile, deževne zime). Notranjost z višino postaja bolj kontinentalna in gorska, z večjim številom padavin in pozimi snegom na višjih legah.
Zgodovina v kratkem
Korzika je imela bogato in raznoliko zgodovino: od antičnih naselitvah, vpliva traditions Feničanov, Rimljanov in Genovcev. V 18. stoletju je otok za krajši čas razglasil neodvisnost pod vodstvom Pasquala Paolija (1755–1769), nato pa je leta 1768 prešel v francosko oblast, kar je postavilo temelje sodobnemu statusu Korzike znotraj Francije. Otok ima močno identiteto in v 20. in 21. stoletju tudi gibanja za večjo avtonomijo ali neodvisnost.
Jezik in kultura
Uradni jezik je francoščina, vendar je pomembno kulturno in jezikovno izročilo korziščina (corsu), ki je bližja italijanskim dialektom (zlasti toskanskemu/italijanskemu), uporablja pa se v vsakdanjem življenju, na lokalnih medijih in v izobraževanju v različnih oblikah. Glasba (polifonija), tradicionalni festivali, kuhinja in obrt oblikujejo močno lokalno identiteto.
Gospodarstvo in pridelki
Gospodarstvo temelji predvsem na:
- turizmu (poletni obiskovalci, pohodništvo, plaže),
- agrokmetu: pridelava grozdja, oljk, kostanja (kultura kostanja ima zgodovinski pomen),
- živinoreji in predelavi mesa (znane so suhe mesnine kot figatellu) ter sirarstvom (brocciu),
- oblikovanju lokalne obrtne dejavnosti in ribištvu.
Gastronomija
Korzika ima prepoznavno kuhinjo, med priljubljenimi jedmi in izdelki so:
- Brocciu — tradicionalni sveži sir iz ovčjega ali kozjega mleka, zelo uporabljen v sladkih in slanih jedeh,
- figatellu in druge suhe klobase,
- canistrelli — tradicionalne piškote,
- lokalna vina in olivno olje.
Turizem in znamenitosti
Korzika je priljubljena zaradi kombinacije gora in morja. Med najbolj znanimi točkami so:
- Ajaccio — rojstno mesto Napoleona, muzeji in stari del mesta,
- Bastia — pristaniško mesto in vhod na sever,
- Calvi — z lepo citadelo in plažami,
- Bonifacio — osupljive pečine in stari del mesta na apnenčastih skalah,
- GR20 — eden najtežjih in najbolj znanih gorskih pešpoti v Evropi (poteka čez hribovje otoka),
- naravni parki, soteske, planinske poti in mirne zalive za kopanje.
Promet in dostopnost
Na Korziko se pride z letalom (letališča v Ajacciu, Bastii, Calviju, Figari) in s trajekti iz francoskih (Marseille, Nice, Toulon) in italijanskih pristanišč (Genoa). Na otoku obstaja mreža cest, vendar so zaradi gorskega terena poti pogosto zavite in počasnejše. Javnega železniškega omrežja je manj; glavni promet poteka po cesti.
Napoleon in dedščina
Napoléon Bonaparte se je rodil v Ajacciu leta 1769; rojstna hiša (Maison Bonaparte) je danes muzej in ena glavnih zgodovinskih zanimivosti obiskovalcev. Njegova osebnost in izročilo sta za Korziko del kulturne in turistične podobe otoka.
Sklep
Korzika je otok kontrastov: divje gore, slikovite obale, bogata kultura in močna lokalna identiteta. Je priljubljena destinacija za ljubitelje narave, pohodništva, dobre hrane in zgodovine — hkrati pa ostajajo na otoku politična in kulturna vprašanja glede statusa in zaščite lokalne dediščine, ki oblikujejo njegovo sodobno podobo.
Korzika
Upravna regija Corse je označena z rdečo barvo.
Geografija
Korzika ima 1.000 km obale in več kot 200 plaž ter je zelo gorata, saj je najvišji vrh Monte Cinto visok 2706 m, 20 drugih vrhov pa presega 2.000 m.
Velika mesta: (korziška imena)
Ajaccio (Aiacciu)
Bastia (Bastia)
Corte (Corti)
Sartène (Sartè)
Druga mesta in vasi:
Saint-Florent (San Fiurenzu)
Calvi (Calvi)
L'Île-Rousse (Isula Rossa)
Porto-Vecchio (Porti Vechju)
Bonifacio (Bunifaziu)
Aleria
Topografija
Zemlja in vreme
Korzika je najbolj gorat sredozemski otok. V nižjih predelih je sredozemsko podnebje. Poletja so vroča in suha. Zime so blage z zmernimi padavinami. Podnebje v visokogorju je hladno in bolj vlažno. Naravna vegetacija so sredozemski gozdovi, gozdički in grmičevje. V gorah je veliko hrastovih in borovih gozdov, razen v visokogorju. Veliko obalnih nižin je bilo izkrčenih za kmetijstvo, zaradi česar so se gorski gozdovi precej zmanjšali. Na otoku je naravni park (Parc Naturel Régional de Corse), ki varuje na tisoče redkih živalskih in rastlinskih vrst. Park je bil ustanovljen leta 1972 in vključuje zaliv Golfe de Porto, naravni rezervat Scandola (Unescova svetovna dediščina) in nekatere najvišje gore na otoku. Ta park je zaščiten.
Zgodovina
- 725: Langobardi se naselijo na Korziki
- 754: Carlo Magno postane langobardski kralj in papežu podari Korziko.
- 1077 : Papež Gregorij VII. podeli pomembnemu duhovniku iz Pise moč, da spremeni ali pomaga Korziki.
- 1133: duhovniški red se razdeli na dva dela, enega za Genovo in enega za Piso
- 1195 : V Bonifacio pride skupina genovskih vojakov
- 1268 : Skupina genovskih vojakov pride v Calvi
- 1284: Korzi so postali last Genove
- 1383: fondazione di Bastia da Genuva
- 1551: Samperu Corsu napade Turke za Francijo
- 1559: Trattatu di Cateau-Cambrésis, Korzika se vrne Genovi
- 1725: rojen Pasquale Paoli
- 1730: decembra Korzika postane neodvisna
- 1732: Cortijev mir
- 1735: prva korziška ustava
- 1736: Teodoru di Neuhoff je postal korziški kralj
- 1737 : Versajsko srečanje med Francijo in Genovo
- 1755: 14. julija je Pasquale Paoli postal "generale di a Nazione" na sodišču v Orezzi
- 1755: napisana druga korziška ustava
- 1765: Univerza Corti je odprta.
- 1768: 15. maja na "versajskem srečanju" Genova proda Korziko Francozom. Korzika napade Francijo.
- 1768: 9. oktobra so vojaki Pasquala Paolija, borca za svobodo, v bitki pri "U Borgu" zmagali proti francoskim vojakom.
- 1769: 9. maja Korzika izgubi v bitki pri Ponte Novu proti francoskim vojakom.
- 1769 : 13. junij: Pasquale Paoli zapusti Korziko in odide v Veliko Britanijo, potem ko ga Francija premaga v bitki.
- 1769 : 15. avgusta se je v Ajacciu rodil Napoléon Bonaparte
- 1789 : Francija pravi, da je "Korzika del francoskega kraljestva"
- 1790: postane "dipartiment" Korzike z glavnim mestom Bastia.
- 1793: Korzika se razdeli na dva dela, del "Liamone" in del "Golu".
- 1807: Pasquale Paoli umre
- 1821: Napoléon Bonaparte umre na otoku Sveta Helena
- 1840: potovanje Prosperja Mériméeja po Korziki
- 1858: 4. avgusta postane francoščina uradni jezik Korzike
Uprava
Glavno mesto ozemeljske skupnosti Korzika je Ajaccio (korziško: Aiacciu). Teritorialna skupnost je razdeljena na dva departmaja: Corse-du-Sud in Haute-Corse. Ta dva departmaja sta bila ustanovljena 15. septembra 1975 z departmajem Corse.
Zemljevid Korzike
Gospodarstvo
Turizem je največji vir korziškega gospodarstva. Otok ima prijetno podnebje, čudovite gore in res čudovite obale, zaradi katerih je priljubljena destinacija med Francozi in drugimi Zahodnoevropejci. Vendar pa se otok ni tako intenzivno razvijal kot drugi deli Sredozemlja. Turizem je osredotočen predvsem na območje okoli mest Porto Vecchio in Bonifacio na jugu otoka ter Calvi na severozahodu.
Spektakularna obala Korzike je glavna gonilna sila turizma (na sliki mesto Propriano).
Politika
Korzika je trenutno upravljana skoraj tako kot vse druge francoske regije. Na otoku je veliko gibanj za neodvisnost Korzike in Korzičanov od Francije. Francoska vlada nasprotuje popolni neodvisnosti. Na otoku obstaja podpora za večjo avtonomijo, vendar ankete kažejo, da velika večina Korzičanov nasprotuje popolni neodvisnosti. Nekatere skupine, ki trdijo, da podpirajo neodvisnost Korzike, so od 70. let prejšnjega stoletja izvajale nasilno kampanjo, ki vključuje bombne napade in nekaj naključnih atentatov, navadno na prebivalce Korzike in druge prebivalce, ki niso Korzičani, ali na poslopja francoske vlade. Korziške skupine za neodvisnost napadajo, ko so prepričane, da žrtve ne bodo ogrožene. Vendar pa vse skupine za neodvisnost nimajo "prijaznih dogovorov", včasih so skupine za neodvisnost znane po tem, da prakticirajo izsiljevanje in druge taktike ustrahovanja, podobne mafijskim dejavnostim na Siciliji in v južni Italiji. Nekorziškim lastnikom stanovanj lahko grozijo z uničenjem njihovega doma ali jih prisilijo, da plačajo "revolucionarni davek",ker pomagajo skupinam pri napadih.
Leta 2000 je predsednik vlade Lionel Jospin privolil v večjo avtonomijo Korzike, vendar le za ustavitev nasilja. Predlog avtonomije za Korziko bi vključeval večjo zaščito korziškega jezika (corsu), tradicionalnega jezika otoka (ki velja tudi za narečje italijanščine). Vendar je načrtom za večjo avtonomijo nasprotovala gaullistična opozicija v francoski narodni skupščini. Na referendumu 6. julija 2003 je tesna večina korziških volivcev nasprotovala projektu vlade Jean-Pierra Raffarina in notranjega ministra Nicolasa Sarkozyja, ki bi ukinil dva departmaja na otoku in teritorialni skupnosti Korzika zagotovil večjo avtonomijo.
"U Corsu", jezik Korzike
Na Korziki je uradni jezik francoščina, vendar veliko ljudi govori "u corsu", jezik Korzike, ki ga je zaščitil UNESCO. Corsu ima nekaj podobnosti s toskanskimi narečji (z njihovimi naglasi) ali z jezikom gallurese, ki se govori na bližnjem otoku Sardiniji. Corsu ima dve različici: "Supranacciu", ki je pogosta na severovzhodu otoka (Bastia, Corte), in "Suttanacciu", ki je pogosta na jugu otoka (Ajaccio, Sartene). Korziški jezik je bližje italijanščini kot francoščini, vendar oba izhajata iz latinščine. Stari Rimljani so govorili latinsko.
Šport
Na Korziki je nogomet zelo razširjen šport. Otok ima v prvi francoski ligi (Ligue 1) dve ekipi. AC Ajaccio in SC Bastia. Drug zelo znan šport na Korziki je odbojka z ekipo GFCO Ajaccio Volley-Ball.
Vprašanja in odgovori
V: Kje se nahaja Korzika?
O: Korzika leži zahodno od Italije, jugovzhodno od Francije in severno od otoka Sardinije.
V: Po čem je Korzika znana?
O: Korzika je znana po svojih turističnih znamenitostih in kot rojstni kraj Napoléona Bonaparta.
V: Kako velika je Korzika v primerjavi z drugimi sredozemskimi otoki?
O: Korzika je za Sicilijo, Sardinijo in Ciprom četrti največji otok v Sredozemskem morju.
V: Ali je Korzika del Francije?
O: Da, Korzika je ena od upravnih regij Francije.
V: Kateri drugi otoki so blizu Korzike?
O: Otok Sardinija leži severno od Korzike.
V: Kdo se je rodil na Korziki?
O: Napoléon Bonaparte se je rodil v Korziji.
V: Kakšne znamenitosti ima Korzika za turiste?
O: Na Korziki je veliko turističnih znamenitosti, vključno s plažami, gorami, gozdovi in zgodovinskimi znamenitostmi.
