Borovci (rod Pinus): vrste, razširjenost in najstarejši primerki

Borovci so velik in pomemben rod iglavcev iz družine Pinaceae. Seznam rastlin Kraljevega botaničnega vrta v Kew in botaničnega vrta v Missouriju navaja 126 vrst borovcev in nekaj sinonimov.

Borovci živijo na skoraj celotni severni polobli. V Severni Ameriki živijo v južnem delu Arktike do Nikaragve in Hispanile. V Evropi živijo na območjih od Portugalske in Škotske do Rusije. V Aziji živijo na območjih od Rusije do Japonske in Filipinov. Živijo tudi v Himalaji, nekaterih severnih delih Afrike in severno od Majorke (Mallorca) na razgibanem gorovju.

Borovci so dolgoživi in običajno dosežejo starost od 100 do 1000 let, nekateri tudi več. Najdlje živi ščetinasti bor iz Velikega bazena, Pinus longaeva. Posameznik te vrste, imenovan Metuzalem, je s približno 4 600 leti starosti eden najstarejših živih organizmov na svetu. To drevo najdemo v Belem gorovju v Kaliforniji.

Opis in glavne značilnosti

Borovci so iglavci s trajnimi iglicami, ki so združene v zvitke (fascikle) po 2–5 iglic na zvitek. Iglje so običajno dolge in ozke, odvisno od vrste. Pogosto imajo borovci debla z debelo skorjo in smolo, ki jih ščiti pred škodljivci in pogostimi požari. Plodovi so stožci (šiške), ki vsebujejo semena — pri nekaterih vrstah so semena jestiva (pinjole).

Razširjenost in habitat

Borovci naseljujejo širok razpon habitatov: od morskih obal in sredozemskih borovih gozdov do visokogorskih področij in subarktičnih gozdov. Nekatere vrste so prilagojene suhim in peščenim rastiščem, druge pa hladnim planinskim razmeram. Zaradi velikega razpona so borovci pomemben sestavni del številnih ekosistemov na severni polobli.

Razmnoževanje in prilagoditve

Borovci so v glavnem oprašeni z vetrom; moške šiške sproščajo pelod, ki ga veter prenaša na ženske šiške.
Pri nekaterih vrstah so šiške serotinotne — ostanejo zaprte in se odprejo šele po požaru ali pri visokih temperaturah, kar omogoča obnavljanje po požaru.
Smola in debela skorja sta prilagoditvi za preživetje pri škodljivcih in ognju; dolga življenjska doba pa omogoča akumulacijo genetske raznolikosti in preživetje v spremenljivih razmerah.

Ekološka vloga

Borovci so ključni za stabilnost tal (zlasti v pobočjih in peščenih območjih), nudijo življenjski prostor in hrano številnim živalim (ptice, veverice, žuželke) ter vplivajo na lokalno hidrologijo in mikroklimo. V številnih gozdnih ekosistemih so tudi glavna vrsta, ki oblikuje strukturo habitatov.

Uporaba

Les: za gradbeništvo, pohištvo in papirno industrijo.
Smola in terpentin: za kemijsko industrijo in tradicionalne namene.
Hrana: semena nekaterih vrst (pinjole) so užitna in cenjena v kulinariki.
Okrasno in obnovitveno sajenje: številne vrste se uporabljajo za zasaditve, stabilizacijo tal in rekultivacijo.

Grožnje in ohranjanje

Borovce ogrožajo izsekavanje, spremembe v režimu požarov, invazivni povzročitelji (npr. lubadarji), bolezni in podnebne spremembe, ki lahko povzročijo sušo in več viharjev ali požarov. Ohranjanje vključuje varovanje starih primerkov in njihovih habitatov, obvladovanje škodljivcev, reforestacijo z avtohtonimi vrstami ter raziskave in shranjevanje semena v genetskih bankah.

Pogoste in pomembne vrste

Pinus sylvestris — navadni bor (široka razširjenost v Evropi in Aziji); pomemben za gozdarstvo.
Pinus nigra — črni bor; pogosto v sredozemskih in kontinentalnih območjih.
Pinus pinaster — morski ali španski bor; uporablja se v obnovitvah in nasadih.
Pinus mugo — gorski bor; značilen za alpska in subalpska območja kot grmičasto drevo.
Pinus ponderosa — ponderosa bor; velika drevesa na zahodu Severne Amerike.
Pinus longaeva — ščetinasti bor (bristlecone pine); znan po izjemni starosti — primer Metuzalem.

Zaključek

Borovci (rod Pinus) so raznolik in ekološko ter gospodarsko pomemben rod, prilagojen najrazličnejšim razmeram na severni polobli. Njihova dolga življenjska doba, vloga v gozdnih ekosistemih in uporaba v človeški dejavnosti pomenijo, da so njihove ohranitvene potrebe in trajnostno upravljanje ključni za prihodnost številnih habitatov in gospodarstev.

Humarni bor (Pinus taeda): moški storži

Popolnoma zrel monterejski borov storž na gozdnih tleh

Stožci

Pri borovcih so na istem drevesu navadno moški in ženski storžki (enodomni). Moški storžki so majhni, običajno 1-5 cm dolgi, in so prisotni le kratek čas, običajno spomladi. Odpadejo takoj, ko se iz njih izloči cvetni prah. Ženski storžki po oprašitvi dozorijo v 1,5-3 letih (odvisno od vrste), dejanska oploditev pa se zavleče za eno leto. Ob zrelosti so ženski storžki dolgi 3-60 cm. Vsak stožec ima številne spiralno razporejene luske z dvema semenoma na vsaki plodni luski; luske na dnu in vrhu stožca so majhne in sterilne, brez semen. Semena so večinoma majhna in krilata ter se razpršijo z vetrom. Nekatera se razpršijo po pticah.

Ob zrelosti se storžki običajno odprejo in sprostijo semena, pri nekaterih vrstah, ki jih razširjajo ptice (npr. pri belem boru), pa se semena sprostijo šele, ko ptica razbije storžke. Pri drugih so semena več let shranjena v zaprtih ("serotinskih") storžkih, dokler se zaradi okoljskega dejavnika ne odprejo in sprostijo semena. Najpogostejša oblika serotina je piriscenca, pri kateri smola veže storžke, dokler jih gozdni požar ne raztopi.

Vprašanja in odgovori

V: Kako se imenuje družina borovcev?

O: Borovci spadajo v družino Pinaceae.

V: Koliko vrst borovcev je na seznamu rastlin Kraljevega botaničnega vrta Kew in botaničnega vrta Missouri?

O: Seznam rastlin Kraljevega botaničnega vrta, Kew in botaničnega vrta Missouri navaja 126 vrst borovcev.

V: Kje raste ščetinasti bor v Velikem bazenu, najstarejše živeče drevo na svetu?

O: Ščetinasti bor iz Velikega bazena, najstarejše živeče drevo na svetu, raste v Belem gorovju v Kaliforniji.

V: V katerih delih sveta živijo borovci?

O: Borovci živijo na skoraj celotni severni polobli, v Severni Ameriki, Evropi, Aziji, nekaterih severnih delih Afrike in severno od Majorke (Mallorca) v razgibanih gorah.

V: Kako visoki so običajno borovci?

O: Borovci so dolgoletna drevesa (redko veliki grmi), ki običajno dosežejo višino 5 do 70 metrov.

V: Kakšen je starostni razpon borovcev?

O: Borovci lahko živijo od 100 do 1000 let, nekateri tudi več.

V: Katero je najstarejše živo drevo na svetu?

O: V Velikem bazenu je ščetinasti bor (Pinus longaeva), katerega posameznik z imenom "Metuzalem" je najstarejše živeče drevo na svetu, staro približno 4 600 let.