Rusija (rusko: Россия), uradno imenovana Ruska federacija (rusko: Российская Федерации), je država v Vzhodni Evropi in Severni Aziji. Po površini je največja država na svetu. Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 2019 v Rusiji živi približno 146,7 milijona ljudi. Glavno mesto Rusije je Moskva, uradni jezik pa je ruščina.

Rusija meji na Norveško, Finsko, Estonijo, Latvijo, Litvo in Poljsko (obe prek Kaliningrajske oblasti), Belorusijo, Ukrajino, Gruzijo, Azerbajdžan, Kazahstan, Kitajsko, Mongolijo in Severno Korejo. Z Japonsko meji tudi po vodi, in sicer z Okhotskim morjem, z Združenimi državami Amerike pa z Beringovo ožino.

Rusija je zelo velika in raznolika država. Od leta 1923 do 1991 je bila glavni del Sovjetske zveze. Bila je država, ki je temeljila na komunizmu, danes pa je njena vlada zvezna polpredsedniška republika. Ima elemente demokracije. Predsednika izberejo na neposrednih volitvah, vendar zahtevni kandidati nimajo dostopa do množičnih medijev, zato skoraj nimajo možnosti za zmago. Sedanji predsednik je Vladimir Putin. Predsednik vlada državi, ruski parlament pa ima drugotno vlogo.

Rusija ima 85 regionalnih parlamentov, predsedniki teh območij pa so na volitvah zelo redko zamenjani. Kirsan Iljumžinov je bil od leta 1993 do 2010 predsednik Republike Kalmukije v Ruski federaciji. Tako dolg mandat v Rusiji ni nenavaden in kaže na to, da je volilni sistem močno nagnjen k ohranjanju sedanjih nosilcev oblasti.

Geografija

Rusija pokriva več kot 17 milijonov km² (okoli 17.098.246 km²) in je razprostirana čez oba kontinenta — Evropo in Azijo. Zaradi velike razsežnosti obsega številne naravne cone: arktično tundro in polarno puščavo na severu, obsežne gozdove tajge, travniške stepne pokrajine na jugu ter gore, kot so Kavkaz na jugozahodu in Altaj na jugu Sibirije. Najvišji vrh je Mount Elbrus v Kavkazu (5.642 m).

Najpomembnejše reke so Volga (najdaljša v Evropi), Ob, Lena, Jenisej in Amur. Jezero Baikal je najglobje sladkovodno jezero na svetu in hrani okoli 20 % svetovnih zalog nezamrznjene sladke vode. Zaradi velike raznolikosti tal in podnebnih razmer so tudi rastlinstvo in živalske vrste zelo različne skozi državo.

Podnebje

Večino ozemlja pokriva kontinentalno podnebje z dolgimi, mrzlimi zimami in kratkimi, toplimi poletji. V skrajnih severnih predelih prevladuje polarno podnebje, v notranjih predelih Sibirije so temperature pozimi lahko ekstremno nizke (pod –50 °C), medtem ko so južni predeli in obmorska območja zmernejši. Zaradi podnebnih sprememb se opaža taljenje permafrosta in s tem povezane posledice za infrastrukturo in ekosisteme.

Prebivalstvo in družba

Prebivalstvo je večinoma skoncentrirano v evropskem delu Rusije (zahodno od Urala). Po ocenah iz leta 2019 je bilo približno 146,7 milijona prebivalcev; po kasnejših popisih in ocenah se število giblje okoli 146–148 milijonov, kar vključuje tudi dolgoročne demografske trende, kot so upad porodnosti, učinki migracij in staranje prebivalstva.

Večina prebivalcev so etnični Rusi, vendar je Rusija dom številnim manjšinam — Tatari, Ukrajinci, Baškiri, Čečeni, Čuvaši in mnogi drugi. Uradni jezik je ruščina, številne republike znotraj države pa imajo tudi svoje uradne jezike in bogato jezikovno raznolikost.

Religijsko prevladuje pravoslavno krščanstvo (Ruska pravoslavna cerkev), poleg tega so pomembne muslimanske skupnosti (predvsem v kavkaških in tatrskih regijah), budizem (v nekaterih sibirskih in daljnovzhodnih regijah) ter manjše skupnosti judov, protestantov in drugih veroizpovedi. Sekularizem in nominalna pripadnost sta tudi razširjena.

Večje mestne središče so: Moskva (glavno mesto), Sankt Peterburg, Novosibirsk, Jekaterinburg, Nižnji Novgorod, Kazan in drugi. Stopnja urbanizacije je visoka (več kot polovica prebivalstva živi v mestih).

Politika in upravna ureditev

Ruska politična ureditev je zvezna polpredsedniška republika. Državo vodita predsednik in vlada (premier in kabinet). Zakonodajna veja sestavlja dvodomni parlament — Državna duma (spodnji dom) in Federacijski svet (zgornji dom). Izvajanje oblasti je močno skoncentrirano v izvršni veji, predsednik pa ima obsežne pristojnosti.

Administrativno je država razdeljena na zvezne subjekte (trenutno okrog 85) različnih vrst: oblasti, republike, krai, avtonomni okrugi, zvezna mesta in ena avtonomna oblast. Vsak subjekt ima svoj regionalni parlament in voditelja, a stopnja avtonomije se razlikuje, republike pa imajo običajno več simbolnih in jezikovnih pravic.

V praksi delovanja političnega sistema so opazne omejitve pluralizma: politični udeleženci, neodvisni kandidati in kritični mediji pogosto nimajo enakega dostopa do virov in množičnih medijev, kar vpliva na poštenost in konkurenčnost volilnih postopkov. Dominantna politična stranka, ki je dolgo časa prevladovala v državnih institucijah, je Edina Rusija (United Russia).

Gospodarstvo

Rusko gospodarstvo temelji močno na izkoriščanju naravnih virov: nafti, zemeljskem plinu, premogu, železovi rudi in drugih mineralih. Izvoz energentov je pomemben vir državnih prihodkov in trgovinskih presežkov. Poleg energetike so pomembni sektorji industrija, težka industrija, kmetijstvo (predvsem žitarice, perutnina, mleko), obrti in storitve v mestih.

Gospodarstvo je velikansko, vendar je izpostavljeno tudi oscilacijam svetovnih cen surovin, sankcijam mednarodne skupnosti v določenih obdobjih ter izzivom, kot so potrebe po modernizaciji industrije, investicijski okoljski in demografski pritiski.

Okolje in izzivi

Glavni okoljski izzivi vključujejo onesnaževanje zraka in voda, izsekavanje gozdov, degradacijo tal, taljenje permafrosta ter posledice industrijskega izkoriščanja mineralnih virov. Rusija ima velike površine divjine in pomembne naravne habitate, vendar lokalne in regionalne okoljske težave zahtevajo ukrepe za trajnostno upravljanje.

Povečujeta se tudi pomen arktičnih območij in Severne morske poti za ladijski promet in izkoriščanje virov zaradi taljenja ledu, kar odpira nove priložnosti in hkrati okoljske in geopolitične izzive.

Kratek zgodovinski povzetek

Rusija ima dolgo zgodovino, ki vključuje obdobja kneževin, moskovskega carstva, Ruskega imperija, revolucijo leta 1917 in vzpostavitev Sovjetske zveze (1922–1991). Po razpadu Sovjetske zveze je Rusija leta 1991 postala samostojna država in v desetletjih po tem prešla skozi obdobja gospodarskih reform, političnih sprememb in ponovnega uveljavljanja kot pomemben igralec na mednarodni sceni.

Zaključek

Rusija je država izjemnih geografskih, naravnih in kulturnih razlik, z ogromnim vplivom na regionalno in globalno politiko ter gospodarstvo. Njena velikost, bogastvo naravnih virov in geografska lega jo postavljajo med ključne države sveta, hkrati pa se sooča z notranjimi družbenimi, gospodarskimi in okoljskimi izzivi.