Nacionalizem: definicija, oblike in vpliv na družbo
Nacionalizem je način razmišljanja, ki pravi, da bi morale nekatere skupine ljudi, na primer etnične skupine, svobodno vladati same sebi. Nacionalisti menijo, da je najboljši način, da se to zgodi in da se izognemo nadzoru ali zatiranju s strani drugih, ta, da ima vsaka skupina svoj narod. Nekateri nacionalisti menijo, da je to najboljši način za rešitev majhnih in šibkih skupin, ki jih ogroža mešanje etničnih skupin. druga opredelitev nacionalizma je: "identifikacija z lastnim narodom in podpora njegovim interesom, zlasti ob izključevanju ali škodovanju interesom drugih narodov".
Nasprotje nacionalizma je internacionalizem in antinacionalizem.
Kaj je nacionalizem danes?
Nacionalizem je politična, kulturna in čustvena vez med posamezniki in skupino, ki se identificira kot narod. Ta vez lahko temelji na skupnem jeziku, zgodovini, veri, kulturi ali skupnem teritoriju. V sodobnem svetu se nacionalizem pojavlja v različnih oblikah — kot gibanje za samoodločbo, kot element državotvorne politike, pa tudi kot orodje za mobilizacijo volivcev in utemeljevanje mejne politike.
Oblike nacionalizma
- Etnčni nacionalizem: poudarja skupen izvor, kulture in pogosto krvno povezanost. Pogosto postavlja etnično pripadnost kot pogoj za polne državljanske pravice.
- Civilni (državljanski) nacionalizem: temelji na skupnih političnih vrednotah in državljanstvu; narod se razume kot skupnost ljudi, ki delijo državljanske institucije in pravice ne glede na izvor.
- Kulturni nacionalizem: osredotoča se na ohranjanje jezika, običajev in kulturne dediščine.
- Religiozni nacionalizem: združuje versko identiteto z nacionalno pripadnostjo.
- Irredentizem in revizionizem: zahtevki za ozemlja ali spremembo meja zaradi domnevne zgodovinske ali etnične povezanosti.
- Ekonomistični in protekcionistični nacionalizem: poudarja gospodarsko neodvisnost, zaščito domače industrije in nadzor nad ključnimi viri.
- Populistični nacionalizem: mobilizira “ljudstvo” proti real ali namišljenim elitam in tujim vplivom.
Zgodovinski vidiki
Nacionalizem se je kot politična sila razvil v 18. in 19. stoletju v povezavi z modernizacijo, industrializacijo in oblikovanjem sodobnih držav. Pomembno vlogo je imel pri združevanju (npr. Nemčija, Italija) in pri razpadu imperijev (dekolonizacija v 20. stoletju). Nacionalizem je bil tudi eden od ključnih dejavnikov v vzrokih za obe svetovni vojni in v konfliktih, ki so spremljali razpad večnacionalnih držav, kot je bilo npr. razpadanje Jugoslavije v 1990-ih.
Vpliv na družbo — pozitivni in negativni učinki
- Pozitivni učinki:
- Spodbuja socialno kohezijo in občutek pripadnosti.
- Pomaga ohraniti jezik, kulturo in lokalne običaje.
- Bil je temelj gibanj za samoodločbo in osvoboditev od kolonializma.
- Lahko mobilizira ljudi za gradnjo institucij in blaginje države.
- Negativni učinki:
- Voditi lahko privede do izključevanja manjšin, diskriminacije in sovraštva.
- Povezan je z imperializmom in agresivno zunanjo politiko (irredentizem).
- V skrajni obliki vodi v konflikte, etnične čiščenja ali genocid.
- Prispeva k zaprtosti, protekcionizmu in slabšim mednarodnim odnosom.
Nekaj primerov in konkretnih učinkov
- 19. stoletje: narodnostne ideje so prispevale k oblikovanju modernih narodnih držav v Evropi.
- 20. stoletje: nacionalizem je bil orodje za dekolonizacijo, hkrati pa tudi za etnične konflikte (npr. v Balkanu).
- Sodobnost: pojav populističnega nacionalizma vpliva na migracijske politike, članstvo v mednarodnih organizacijah in notranjo politiko (primer: razprave o suverenosti v EU, Brexit).
- Slovenija: gibanja za narodnostno identiteto so bila ključna pri oblikovanju zahteve po samostojnosti in neodvisnosti v poznih 1980-ih in zgodnjih 1990-ih.
Nacionalizem in globalizacija
Globalizacija je povečala medsebojno odvisnost, hkrati pa sprožila reakcije v obliki nacionalističnih gibanj, ki zahtevajo zaščito delovnih mest, kulture in suverenosti. Konflikt med globalnimi institucijami in nacionalnimi interesi je eno izmed glavnih političnih vprašanj današnjega časa.
Kako ublažiti škodljive oblike nacionalizma
- Spodbujanje inkluzivne forme državljanstva, kjer so pravice in obveznosti enake za vse prebivalce.
- Izobraževanje o zgodovini, medkulturnem dialogu in kritičnem mišljenju za zmanjšanje predsodkov.
- Močne institucije in pravna zaščita manjšin, ki preprečujejo diskriminacijo.
- Mednarodno sodelovanje, ki spoštuje suverenost, hkrati pa naslavlja skupne izzive (podnebne spremembe, pandemije, migracije).
Razumevanje nacionalizma pomeni prepoznati njegovo dvojno naravo: lahko je vir samoodločbe, kulture in stabilnosti, lahko pa tudi vzrok za izključevalnost, konflikte in zatiranje. Kritičen, reflektiran in vključujoč pristop k nacionalni identiteti pomaga ohranjati pozitivne plati, hkrati pa zmanjševati škodljive posledice.
Svoboda na čelu ljudstva (Eugène Delacroix, 1830) je znan primer nacionalistične umetnosti.
Nacionalizem v levo-desni politiki
Številni zgodnji socialisti so bili tudi nacionalisti. Najzgodnejše oblike nacionalizma so imele veliko socialističnih značilnosti. V tem obdobju so politični misleci, ki so menili, da etnične skupine ne smejo biti zatirane s strani drugih etničnih skupin, menili tudi, da "navadni ljudje", hrbtenica družbe, kot so delavci in kmetje, ne smejo biti zatirani s strani višjih družbenih razredov, kot so bogati ljudje. Menili so, da ni prav, če nekdo živi v veliki blaginji, ki je nastala zaradi trdega dela drugih ali zatiranja drugih. Vsi družbeni razredi bi morali sodelovati in imeti skupni cilj, ki bi bil namenjen dobrobiti vseh. Te cilje lahko imenujemo "nacionalni interes". Nacionalni interes je idealen in ga ni vedno lahko najti. Za dosego nacionalnega interesa obstajajo različni načini, na primer politika.
Nacionalisti so začeli podpirati in občudovati običajne ljudi[] , zlasti kmete, ki so za razliko od visokih slojev veljali za nepokvarjene, galantne in poštene. Normalno ljudstvo je na primer pogosto imelo bolj izvirno in lokalno etnično kulturo kot visoki sloji, katerih kultura je veljala za bolj izkoreninjeno. Nacionalna romantika je v veliki meri temeljila na idealu nepokvarjenega ljudstva.
Socializem in nacionalizem sta rasla skupaj, vendar sta si v nekaterih teorijah tudi nasprotovala. Najbolj znano nasprotje med tema ideologijama je bilo v Sovjetski zvezi. Sovjetska propaganda je iz nacionalizma naredila žaljivo besedo, ki je bila povezana z nasprotnimi ideologijami, kot so kapitalizem, liberalizem, imperializem ali fašizem. Kljub temu je tudi v Sovjetski zvezi in drugih komunističnih ali socialističnih državah v veliki meri obstajal nacionalizem (čeprav ga niso poimenovali s tem imenom)[] . Najbolj kapitalistične države, kot so Združene države Amerike, so bile bolj patriotske kot nacionalistične. Nordijske države, ki so bile med najčistejšimi nacionalnimi državami (države, ki sledijo nacionalističnemu načelu), niso bile zelo kapitalistične ali desničarske; zgrajene so bile na socialdemokratski ideji, ki je leva. Šele ko so nordijske države postale bolj multikulturne, je njihova politika postala bolj desničarska.
Danes nacionalizem nima skupnega stališča na tistih področjih politike, ki so zunaj njegovih osnovnih ciljev, kot je levo-desna politika. Vendar je nacionalizem lahko del večje politične ideologije ali agende, ki je lahko levičarska ali desničarska ali nekaj zunaj te klasifikacije.
Nacionalizem je še vedno običajno povezan s cilji, ki se upirajo močni hierarhiji med družbenimi razredi v družbi. Nacionalisti običajno bolj ali manj nasprotujejo najmočnejšim oblikam kapitalizma, ki po njihovem mnenju daje preveč moči bogatim ljudem in velikim podjetjem.
Nacionalizem in imperializem
Nacionalizem je imel pomembno vlogo pri odpravi kolonialne vladavine. Nacionalizem se je razširil v kolonijah in v njihovih prebivalcih vzbudil željo po neodvisnosti. Zaradi nacionalizma so ljudje v metropolitanskih državah (državah, ki so kolonizirale druge) bolj sprejeli željo drugih ljudi, da bi si vladali sami. Vendar pa nacionalisti menijo, da konec kolonizacije Afrike ni bil izveden dobro. Menijo, da v Afriki ne bi bilo toliko konfliktov, če bi se afriški narodi gradili na nacionalističen način (tako da bi bila vsaka etnična skupina svoj narod). Ko so imperialisti zapustili svoje afriške kolonije, so bili novi narodi zgrajeni z mejami, ki niso bile enake etničnim mejam. Novi narodi so postali narodi s številnimi etničnimi skupinami, ki nočejo ali ne morejo mirno živeti v isti družbi z drugimi.
Sorodne strani
- Patriotizem
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je nacionalizem?
O: Nacionalizem je ideja o spodbujanju interesov določenega naroda.
V: Kaj večinoma vključuje spodbujanje interesov določenega naroda?
O: Spodbujanje interesov določenega naroda večinoma vključuje interese množic za suverenost lastne države ali domovine.
V: Kaj je po mnenju nacionalistov najboljši način, da uresničijo svoje interese in se izognejo nadzoru ali zatiranju s strani drugih?
O: Nacionalisti menijo, da je najboljši način za uresničitev njihovih interesov in preprečitev nadzora ali zatiranja s strani drugih ta, da ima vsaka skupina svoj narod.
V: Kakšna je druga opredelitev nacionalizma?
O: Druga opredelitev nacionalizma je "identifikacija z lastnim narodom in podpora njegovim interesom, zlasti ob izključitvi ali oškodovanju interesov drugih narodov".
V: Na kaj se lahko nanaša nacionalizem?
O: Nacionalizem se lahko nanaša na stanje duha v zvezi z družbenopolitičnim pojavom, ki izhaja iz njegove zavesti, skupne ljudem (nacionalnim) določene države ali ozemlja.
V: Kaj je nasprotje nacionalizma?
O: Nasprotje nacionalizma sta internacionalizem in antinacionalizem.
V: Zakaj nekateri nacionalisti menijo, da je imeti svoj narod najboljši način za rešitev majhnih in šibkih skupin?
O: Nekateri nacionalisti menijo, da je lasten narod najboljši način za reševanje majhnih in šibkih skupin, ki jih ogroža mešanje etničnih skupin.
