Kapitalizem

Nakup, prodaja, delo in zaposlovanje

V kapitalizmu lahko ljudje prodajajo ali posojajo svoje premoženje, drugi ljudje pa ga lahko kupujejo ali si ga izposojajo. Če želi ena oseba kupiti in druga oseba prodati, jima ni treba pridobiti dovoljenja višje sile. Ljudje imajo lahko trg (kupujejo in prodajajo drug drugemu), ne da bi jim kdo drug to ukazal. Ljudi, ki imajo v lasti kapital, včasih imenujemo kapitalisti (tudi ljudi, ki podpirajo kapitalizem, imenujemo kapitalisti). Zaposlijo lahko vsakogar, ki želi delati v njihovih tovarnah, trgovinah ali na njihovih zemljiščih za plačilo, ki ga ponudijo.

Beseda kapital lahko pomeni stvari, ki proizvajajo več stvari ali denarja. Kapital so na primer zemljišča, tovarne, trgovine, orodja in stroji. Če ima nekdo denar, ki ga lahko investira, je tudi ta denar kapital.

V kapitalističnih sistemih je veliko ljudi delavcev (ali proletarcev). Zaposleni so zato, da zaslužijo denar za življenje. Ljudje se lahko odločijo, da bodo delali za vsakogar, ki jih bo zaposlil na prostem trgu.

To se razlikuje od številnih starejših gospodarskih sistemov. V fevdalizmu je bila večina ljudi podanikov in so morali delati za lastnike zemlje, na kateri so živeli. V merkantilizmu vlada otežuje nakupovanje stvari iz drugih držav. V mnogih državah z mešanim gospodarstvom (deloma kapitalizem in deloma socializem) obstajajo zakoni o tem, kaj lahko kupite ali prodate, kakšne cene lahko postavite ali koga lahko zaposlite ali odpustite.

Vlaganje

Naložba je, ko ljudje vložijo (dajo) svoj denar v stvari. Ljudje lahko dajo svoj denar skupaj, da kupijo ali zgradijo stvari, tudi če so te prevelike, da bi jih lahko izdelala ena oseba sama. Ljudje, ki vlagajo, postanejo lastniki tega, kar so skupaj kupili ali zgradili. Na borzi lahko ljudje kupujejo in prodajajo naložbe.

Naložbe so pomembne za kapitalizem. Beseda "kapitalist" lahko pomeni dvoje: lahko pomeni nekoga, ki ima rad kapitalizem, lahko pa pomeni tudi nekoga, ki vlaga. Tvegani kapitalist na primer vlaga v nova podjetja.

Ljudje, ki ustanovijo podjetja ali vlagajo v podjetja, lahko zaslužijo veliko denarja. Podjetje prodaja stvari, ki jih ljudje želijo. Vlagatelji zaslužijo dodaten denar, ki se imenuje dobiček. Vlagatelji lahko svoj dobiček vložijo v več podjetij ali v povečanje podjetja. Če so podjetja uspešna, lahko vlagatelji dobijo vedno več dobička.

Ljudje, ki se ne strinjajo

Socialisti in komunisti so ljudje, ki ne podpirajo kapitalizma. Pravijo, da škodi delavcem, saj podjetja s prodajo stvari zaslužijo več denarja, kot ga plačajo delavcem, ki te stvari izdelujejo. Lastniki podjetij postanejo bogati, medtem ko delavci ostanejo revni in izkoriščani. Trdijo tudi, da bi bila družba učinkovitejša, če bi ljudje manj tekmovali med seboj za lastne interese in bolj sodelovali za splošno dobro družbe. Drugi argument je, da ima vsak človek pravico do osnovnih potreb (kot sta hrana in streha nad glavo). V kapitalizmu se včasih zgodi, da ljudje ne dobijo vsega, kar potrebujejo za življenje.

Karl Marx je bil znan nemški komunistični filozof. Napisal je znamenito knjigo Kapital (v nemščini Das Kapital). V njej je zapisal, da bo kapitalizem zaradi izkoriščanja izginil, ko se bodo delavci v revoluciji odločili prevzeti vlado. V številnih državah so se zgodile nasilne komunistične revolucije. Zaradi tega je bilo ubitih veliko ljudi. Vendar kapitalizem ni izginil in večina teh komunističnih sistemov je propadla in jih danes ni več ali pa so postali bolj kapitalistični. Nekateri menijo, da komunizem v teh državah ni deloval, ker Marxove ideje, čeprav so bile v mislih lepe, v resnici niso delovale. Drugi menijo, da so komunistične države propadle zaradi napadov (vojaških, političnih in gospodarskih) kapitalističnih držav.

Tudi anarhisti (ki niso anarhokapitalisti) ne podpirajo kapitalizma. Menijo, da ne bi smelo biti šefov, saj gre za hierarhijo. Menijo, da so bile marksistično-leninistične vlade neuspešne, ker so bile diktature, ki so govorile, da bodo vladale v imenu delavcev, a so vladale v imenu svojih voditeljev. Menijo, da so bile te vlade državnokapitalistične in ne socialistične.

Ljudje, ki se strinjajo

Za ljudi, ki podpirajo kapitalizem, obstajajo različne besede. V mnogih delih sveta se ti ljudje imenujejo konservativci ali liberalci. V ZDA beseda liberalec pomeni osebo, ki podpira kapitalizem, vendar želi, da se na trgu določijo nekatera pravila o tem, kaj lahko trg počne in česa ne. Libertarian je beseda, ki v Ameriki in nekaterih drugih državah pomeni nekoga, ki želi, da bi imela vlada malo ali nič pristojnosti, da ljudem določa, kaj naj kupujejo ali prodajajo.

Razlogi za kapitalizem niso le gospodarski. So tudi politični. Ljudje, ki imajo radi kapitalizem, verjamejo, da kapitalizem državljanom zagotavlja svobodo, saj jim omogoča, da so neodvisni. S tem se je strinjal tudi Friedrich Hayek, ki je odprto družbo povezal s spoštovanjem posameznika in strpnostjo do razlik med ljudmi.

Tudi ljudje, ki podpirajo kapitalizem, se z njim ne strinjajo. Večina ljudi se strinja, da kapitalizem deluje bolje, če vlada ljudem preprečuje, da bi kradli tuje stvari. Če bi ljudje lahko ukradli karkoli, nihče ne bi želel ničesar kupiti.

V večini držav vlada naredi več kot to. Poskuša zagotoviti, da ljudje kupujejo in prodajajo pošteno ter da je zaposlovanje pravično. Vlada tudi pobira denar z davki, veliko stvari kupuje in veliko denarja razdaja. Denar porabi za orožje in ladje za vojsko, za znanstvene raziskave na univerzah ter za šole in knjižnice. Prav tako daje denar ljudem, ki nimajo dela, in podjetjem, ki se političnim voditeljem zdijo pomembna. Kadar je vlada odgovorna za del gospodarstva, se to imenuje "socialna demokracija". Ko vlada zapravlja denar, pa povzroča spore o tem, za kaj naj se ta denar porabi.

Nekaj ljudi meni, da se lahko ljudje zaščitijo sami brez vlade. Namesto da bi imeli zakone proti kraji, bi lahko ljudje zaščitili svoje stvari sami ali se dogovorili, da bodo za zaščito plačali drugim ljudem, kot so arbitri, zavarovalnice in zasebni zagovorniki. To prepričanje se imenuje "anarhokapitalizem". Ti ljudje menijo, da jim vlada skuša odvzeti zaslužek, saj ljudem proti njihovi volji jemlje davke in jim preprečuje, da bi se med seboj dogovarjali.

Sorodne strani

• Antikapitalizem
• Socializem
• Komunizem
• Monopol