Delniška družba (d.d.) — definicija, lastništvo in omejena odgovornost

Delniška družba je podjetje, ki je v lasti ljudi, imenovanih delničarji. Vsak delničar je lastnik delnic družbe v sorazmerju s številom svojih delnic (potrdil o lastništvu). Nekateri delničarji imajo lahko v lasti večji delež delnic družbe kot drugi. Delničarji lahko svoje delnice prenesejo na druge, ne da bi to vplivalo na nadaljnji obstoj družbe.

Z ustanovitvijo, ki je pravni postopek, podjetje pridobi pravno osebnost, ločeno od delničarjev, in omejeno odgovornost. To pomeni, da so delničarji odgovorni za dolgove družbe le do višine zneska, ki so ga vložili v družbo. Zato so delniške družbe splošno znane kot korporacije ali družbe z omejeno odgovornostjo.

Lastništvo in vrste delnic

Lastništvo v delniški družbi je razdeljeno na delnice. Delnice predstavljajo del lastništva in običajno dajejo delničarjem določene pravice, kot so pravica do glasovanja, pravica do dividend in pravica do deleža pri likvidaciji družbe. Delnice so lahko različnih vrst, na primer:

navadne delnice – delničarjem običajno dajejo pravico do glasovanja in delež v dobičku;
prednostne delnice – pogosto zagotavljajo prednost pri izplačilu dividend ali pri razdelitvi premoženja ob likvidaciji, lahko pa omejujejo glasovalne pravice;
imenske in prenosljive delnice – način evidentiranja lastništva in prenosa delnic se razlikuje glede na statut družbe in zakonodajo.

Omejena odgovornost

Omejena odgovornost pomeni, da osebno premoženje delničarjev ni neposredno ogroženo zaradi obveznosti družbe. Njihova odgovornost je omejena na znesek, ki so ga vložili oziroma na vrednost deleža delnic, ki jih imajo. To je ena od ključnih prednosti oblike delniške družbe, saj spodbuja vlaganje in rast poslovanja brez neposrednega osebnega tveganja za lastnike.

Ustanovitev in registracija

Ustanovitev delniške družbe vključuje pravne in administrativne korake, ki običajno zajemajo:

pripravo ustanovitvenih aktov (npr. družbene pogodbe ali statut);
vložitev osnovnega kapitala in izdaja delnic;
registracijo v javnem registru podjetij ter pridobitev pravne osebnosti;
imenovanje upravljalnih organov (uprava, nadzorni organi) in določitev notranjih pravil delovanja.

Podrobnosti postopkov in posebne zahteve (kot so obveznosti glede minimalnega osnovnega kapitala, obvezni listi ali postopki overitve) ureja veljavna zakonodaja v državi, kjer je družba registrirana.

Organi družbe in upravljanje

V delniški družbi so običajno prisotni naslednji organi:

skupščina delničarjev – najvišji organ, ki odloča o ključnih vprašanjih (izvolitve organov, potrditev računovodskih izkazov, razporeditev dobička);
uprava – izvršilni organ, odgovoren za tekoče vodenje družbe;
nadzorni organ (npr. nadzorni svet ali drugi nadzorni organi) – spremlja poslovanje uprave in varuje interese delničarjev.

Organizacijska struktura in pristojnosti so določeni v statutu družbe in v zakonodaji; velikost in kompleksnost organov se prilagajata velikosti in dejavnosti družbe.

Pravice in obveznosti delničarjev

Delničarji imajo vrsto pravic, med katerimi so najpomembnejše:

pravica do sodelovanja in glasovanja na skupščinah;
pravica do delitve dobička v obliki dividend;
pravica do informacij in vpogleda v poslovne knjige (v obsegu, ki ga dovoljuje zakon);
prednostna pravica do dokupa novih delnic ob izdaji (v skladu s statutom in zakonom);
pravica do deleža pri likvidaciji družbe, ko se poplačajo upniki.

Delničarji imajo tudi obveznosti, kot so plačilo vplačanega kapitala in spoštovanje statutov ter odločitev organov družbe.

Prenos delnic in javna kotacija

Delnice delniške družbe je mogoče prenašati med posamezniki ali institucijami, pri čemer prenos običajno ne vpliva na obstoj družbe. Družbe se lahko razdelijo na:

javne (kotirane) delniške družbe – njihove delnice se trgujejo na borzi; to prinaša večjo likvidnost in možnost zbiranja kapitala, a tudi strožje obveznosti razkrivanja;
zasebne delniške družbe – delnice se ne trgujejo na javnih trgih in so bolj omejeno prenosljive.

Finančno poročanje, revizija in davki

Delniške družbe imajo običajno obveznosti rednega finančnega poročanja, priprave letnih računovodskih izkazov in, odvisno od velikosti, tudi obvezno revizijo poslovanja. Družba je kot pravna oseba običajno davčni zavezanec in plačuje davke iz dobička v skladu z davčno zakonodajo. Pravila o obdavčitvi izplačanih dividend in dohodkov delničarjev se razlikujejo glede na državo in davčni režim.

Prednosti in slabosti delniške družbe

Prednosti: omejena odgovornost delničarjev, lažje zbiranje kapitala, možnost širjenja lastništva, jasna ločnica med lastniki in upravljanjem.
Slabosti: višji stroški ustanovitve in delovanja, obveznosti glede razkrivanja informacij, možni konflikti med delničarji in upravljanjem.

Delniška družba je zato primerna za podjetnike, ki želijo zbrati večji kapital, razdeliti tveganje med številne vlagatelje in delovati z jasno institucionalno strukturo. Pri odločitvi za to obliko je priporočljivo upoštevati pravne, davčne in poslovne posledice ter se po potrebi posvetovati s strokovnjaki (odvetniki, računovodji, finančnimi svetovalci).

Zgodovina

Iskanje najzgodnejše delniške družbe je stvar opredelitve. Okoli leta 1250 se je v Franciji v Toulousu trgovalo s 96 delnicami družbe Société des Moulins du Bazacle (družba za mlinarstvo Bazacle), katerih vrednost je bila odvisna od donosnosti mlinov družbe. To je bila verjetno prva tovrstna družba v zgodovini.

Veliko bolj slavni, bogati in mogočni angleški (pozneje britanski) Vzhodnoindijski družbi je Elizabeta I. 31. decembra 1600 podelila angleško kraljevo listino. Kraljeva listina je novoustanovljeni družbi Honourable East India Company podelila 15-letni monopol nad vso trgovino v Vzhodni Indiji. Družba se je iz trgovskega podjetja spremenila v podjetje, ki je vladalo Indiji.

Nizozemska vzhodnoindijska družba je leta 1602 izdala delnice, s katerimi je bilo mogoče trgovati na amsterdamski borzi. Ta iznajdba je delniškim družbam pomagala pritegniti kapital vlagateljev, saj so zdaj lahko preprosto trgovale s svojimi delnicami. Leta 1612 je postala prva "korporacija" v medcelinski trgovini z "zaklenjenim" kapitalom in omejeno odgovornostjo.

Zlati dvojni mohur, 30 rupij

Družbe v zaprti lasti v primerjavi z družbami, s katerimi se trguje na borzi

Vrsta podjetja, ki se najpogosteje označuje z besedo "družba", je družba, s katero se javno trguje. Z delnicami te vrste družbe se trguje na javni borzi vrednostnih papirjev. Z delnicami se na primer trguje na newyorški borzi ali borzi Nasdaq v Združenih državah Amerike. Tu delnice podjetij kupuje in prodaja širša javnost. Večina največjih podjetij na svetu je javnih podjetij, s katerimi se trguje na borzi. Vendar pa naj bi bila večina družb v tesni lasti, v zasebni lasti ali zaprtih družb. To pomeni, da za trgovanje z delnicami ne obstaja pripravljen trg. Veliko takih korporacij je v lasti in upravljanju majhne skupine poslovnežev ali podjetij. Lahko pa so tudi tako obsežne kot največje javne družbe.

Družbe v zaprti lasti imajo nekatere prednosti pred družbami, s katerimi se trguje na borzi. Majhna, tesno povezana družba lahko pogosto sprejema odločitve veliko hitreje kot družba, s katero se javno trguje, saj je običajno manj delničarjev z glasovalno pravico ali pa imajo delničarji skupne interese. Podjetje, s katerim se javno trguje, je tudi prepuščeno na milost in nemilost trgu. Kapital lahko priteka in odteka glede na to, kaj počne podjetje in kaj počnejo konkurenti. Podjetja, s katerimi se trguje na borzi, imajo tudi prednosti v primerjavi s podobnimi podjetji v tesni lasti. Javna podjetja imajo pogosto več obratnega kapitala. Prav tako lahko prenesejo dolg na vse delničarje. To pomeni, da bodo delničarji javne družbe, s katero se trguje na borzi, v nasprotju z delničarji družbe v tesni lasti, veliko manj obremenjeni pri svojih donosih. Javna podjetja, s katerimi se trguje na borzi, pa imajo prav to prednost. Družba v tesni lasti lahko pogosto utrpi škodo na dobičku, pri čemer je njen dolgoročni učinek majhen ali ga sploh ni. Javno podjetje, s katerim se trguje na borzi, pa je pogosto pod velikim drobnogledom, če dobiček in rast imetnikom delnic nista očitna. Če se dobiček zmanjša, lahko imetniki delnic prodajo, kar še dodatno škoduje podjetju. Pogosto je ta udarec dovolj, da majhno javno podjetje propade.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je delniška družba?

O: Delniška družba je podjetje, ki je v lasti ljudi, imenovanih delničarji.

V: Kdo je lastnik delnic v delniški družbi?

O: Delnice delniške družbe so v lasti delničarjev.

V: Kako poteka lastništvo delnic v delniški družbi?

O: Vsak delničar je lastnik delnic družbe sorazmerno s številom svojih delnic (potrdil o lastništvu).

V: Ali imajo lahko nekateri delničarji v lasti večji delež delnic družbe kot drugi?

O: Da, nekateri delničarji imajo lahko v lasti večji delež delnic družbe kot drugi.

V: Ali lahko delničarji prenesejo svoje delnice na druge, ne da bi to vplivalo na nadaljnji obstoj družbe?

O: Da, delničarji lahko prenesejo svoje delnice na druge brez kakršnih koli učinkov na nadaljnji obstoj družbe.

V: Kakšen je pravni postopek, ki družbi daje pravno osebnost, ločeno od delničarjev, in omejeno odgovornost?

O: Registracija je pravni postopek, ki daje družbi pravno osebnost, ločeno od delničarjev, in omejeno odgovornost.

V: Kaj pomeni omejena odgovornost za delničarje delniške družbe?

O: Omejena odgovornost pomeni, da so delničarji odgovorni za dolgove družbe le do vrednosti denarja, ki so ga vložili v družbo.